Njen nakit je izraz njene življenjske drže, njene etike in pogledov na svet. Edinstveno ustvarjalko smo obiskali v njenem ateljeju Alleata na Križevniški ulici 2 v Ljubljani.
Ste že našli zlat tartuf?
Iskanje zlatega tartufa je bil naslov skupinske razstave umetniškega sodobnega nakita lani na Zavodu za kiparstvo. Zlati tartuf sva s Petro Bole postavili kot sinonim za redkost in dragocenost, ki je skrita očem, globoko v zemlji, podobno kot umetniški nakit v današnjem času. Na tej razstavi smo to iskali. Sama še vedno iščem, kopljem.
Kaj pa trenutno nastaja v vaših rokah?
Pripravljam se na sejem sodobnega nakita Autor, ki bo aprila v Bukarešti. Izpolnjujem zelo lepo naročilo, prstan s posebnim kristalom, ki je naročnico tako začaral, da ga je poimenovala Wuste rose, Puščavska roža. Z grafičnim oblikovalcem Kostjo Brasom delava tudi novo grafično podobo in še kaj bi se našlo.
Kdaj ste pravzaprav začeli ustvarjati nakit, kaj vas je najbolj pritegnilo?
Na srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani so nastali moji prvi kosi, s katerimi sem tudi naredila zaključni izpit. Potem dolgo nisem več delala nakita, čeprav sem vedno nekje v sebi hranila željo po tem. V Milanu, kjer sem študirala slikarstvo, sem si kupila dletice za vosek in v Indiji sem iskala kamne … Vse to je bilo nekako na poti do tistega dne, ko sem se odločila, da se »resno« lotim izdelovanja nakita. Prelomnica pa se je zgodila po rojstvu hčerke.
Kako se vsega lotite, kakšen je proces od zamisli do izdelka?
To je proces brez začetka in konca. Vmes pa se kristalizirajo ideje in iz njih nastanejo oblike.
Vaši »glavni« materiali so srebro, zlato in kamni. Kaj pa drugi, ki vas tudi mikajo?
Žlahtne kovine in dragi kamni so bili v kontekstu serije Dragoceno človeško del ideje. Odtis človekove kože, ohranjen v dragoceni kovini. Med nastajanjem serije sem se šele naučila delati z njimi. Prej nisem poznala zlatarskih tehnik. Največ me je naučil zlatarski mojster in srebrokovač Christoph Steidel Porenta. Veliko se še vedno učim od vseh svojih kolegov. Material je vedno del ideje, zato ne načrtujem vnaprej. Lahko pa rečem, da nekaj nastaja v 3D-tehniki skeniranja in tiskanja.
Verjamete v moč kamnov?
Imajo kamni moč? Kakor za koga. Zame, ki v njih vidim vse mogoče, jo gotovo imajo.
Kdo so vaše stranke in kako jih vodite pri nakupu svojih stvaritev? Saj izdelujete tudi po naročilu?
Ko je nekomu všeč prstan na moji roki ali na drugi osebi, ki nosi prstan izpod mojih rok, ali na sliki, ki jo je videl, se oglasi pri meni v ateljeju in si izbere okvirni model. Izrazi željo, na katerem prstu bi ga nosil, in druge detajle, ki prstan ali kakšen drug kos nakita navsezadnje naredijo. Za zdaj imam tri serije, Dragoceno človeško, Natura in Tabula rasa. V seriji Dragoceno človeško je odtis kože posameznika tista žlahtnost, ki si jo nekateri zaželijo – njim drage osebe ali pa svoj odtis. To je zelo oseben in emocionalen kos nakita.
Kje pa ste dobili navdih za kolekcijo Tabula rasa?
Tabula rasa izhaja iz ideje o čisti percepciji. Ideja o tem, da kljub vsemu znanju in informacijah, ki jih imamo in smo jih z leti pridobili, še vedno lahko pogledamo na stvari z neobremenjenega stališča. Kot otrok, ki še nima prekonceptov. Kot prazen list papirja. Tanek zlat prstanček je prav namenjen podarjanju in spodbujanju te ideje.
In koga ste imeli v mislih z Naturo?
Linija Natura ima za osnovo srebrni odlitek surovega kristala, ki se mu pridruži naravni surovi kristal. Prvi v seriji je nastal za znano slovensko menedžerko italijanskega rodu Mario Anselmi, ki ga je poimenovala Vulkan.
Prav na njej sem ga zagledala in mi je nato povedala za vas!
O, kako lepo! (Nežen nasmeh, op. a.)
Kje ste se naučili vsega tega?
Tehniko odlivanja sem spoznala na delavnici pri Olgi Košica, zatem sem se pri Christophu Steidlu Porenti pol leta vsak dan učila osnov zlatarskega poklica. Še vedno se učim pri njem in od drugih kolegov, zlatarskih umetnikov in zlatarjev.
S čim svoje stranke presenečate to pomlad? Se kaj ozirate na smernice?
To pomlad bodo iz moje delavnice sijali obročki. Bodisi poročni bodisi obročki kar tako. Na smernice se ne oziram zavestno, verjamem pa, da ideje krožijo kot elektromagnetni valovi, sploh tiste vizualne. Vse je bilo nekje že videno, vendar je pomemben tudi kontekst, v katerem se kaj pojavi.
Je tudi kaj poročnih naročil?
Seveda; nekateri se poročajo, drugi obujajo svojo poroko po dvajsetih letih in si namenjajo nove prstane. Velikokrat me ideje ljudi prijetno presenetijo. Nekdo je podaril obročka prijateljema, ki bosta dobila naraščaj …
Kakšen poročni prstan bi naredili denimo za Angelino Jolie?
Ker je še nisem srečala, težko rečem, kakšen poročni prstan bi ji bil všeč. Širok ali tanek? Sama si že predstavljam, kaj bi ji pristajalo, vendar to ni moja odločitev.
In kakšen bi lahko dobil vaše umetniško ime Alleata?
Alleata so vsi moji izdelki. Alleata v italijanščini pomeni zaveznica. Tako sem si tudi zamislila svoj nakit, da se ga nosi kot zaveznika ali kot atribut.
