Pozdrav!
Sem delavka, delam v tovarni, imam otroke, mož tudi dela, po navadi pa vse, kar zasluži, pusti v gostilni. Z delavsko plačo torej vzdržujem dva otroka, sebe, živimo pri starših na kmetiji. Samo delam, če ne v službi, pa doma, na njivi, v hiši... Potem pa včasih zvečer vidim na televiziji, kako ljudje uživajo na morju, in razmišljam, kako je njim lahko. Da, eni hodijo na počitnice, imajo drage avte in se kopajo v morju, ki sem ga jaz videla samo enkrat, ko smo šli s šolo na izlet. Enim je res lahko uživati na morju, mi, ubogi, pa samo delamo. Eni ste srečni, z letalom se vozite okrog, medtem ko drugi trpimo in smo ubogi. Gledam ženske po cesti, z lakiranimi nohti, v lepih oblekah in si mislim, zakaj jaz ne morem tako... Jaz nimam ničesar razen dela, kmetije in dela, dela... Meni se ne zdi prav, da je nekaterim tako lahko. Kaj misliš ti, Zvezdana?
Pavla
Draga Pavla!
Berem tvoje pismo in ne vem, ali naj se zjočem ali smejim. Oprosti! Ker ti sama pišem z morja in mi je lepo. Tudi jaz sem vse leto delala, ampak jaz sem delala v gledališču in na televiziji in menda to sploh ni delo, težko delo, kot včasih slišim...
Svojim otrokom sem velikokrat razlagala, da človek odraste tisti hip, ko je zmožen sočutja, ko se je zmožen vživeti v življenje drugega človeka in ga razumeti. Šele ko to zmoreš, si zaslužiš, da se ti reče človek. Jaz se v tvoj položaj lahko vživim in razumem tvojo stisko, željo, da bi šla na morje, da si nezadovoljna, nesrečna... Lahko razmišljam, kako bi ti pomagala, ti dam nasvet, kako živeti in kaj narediti, da bi tudi ti lahko šla na morje... Kaj pa ti? Ti obsojaš tiste, ki si morje lahko privoščijo, in draga moja, kaj imaš od tega? Kaj imaš konkretno do tega, da tarnaš, da si ENI lahko privoščijo? Da eni imajo?
Da eni imajo in da si eni lahko privoščijo, ni problem. To je lepo. So sposobni, delovni in si dopust zaslužijo. Kaj pa če bi pogledala, kaj delajo in kako živijo ti ENI, poskušala razumeti njihov način življenja in razmišljanja, zakaj so tako uspešni?! Se od njih kaj naučila? Jih prosila za 'recept'? Jaz živim tako, vedno se zgledujem po boljših in uspešnješih od sebe! Ničesar jim ne zavidam in ne sodim, da si česa niso zaslužili in jim je samo padlo z neba. Pa tudi če bi jim padlo, kaj imam jaz od tega, da to obsojam? Življenje ni pravično, življenje je velik izziv, življenje je dolga pot učenja, sestavljena iz ponižnosti, učenja, razumevanja... Vedno se bo najdel kdo, ki ima več kot ti, več zna kot ti, je bolj srečen kot ti... In vedno bodo na svetu lažnivci in goljufi, ampak teh je kljub vsemu manj kot nas, poštenih, in zaradi njih niso vsi ljudje, ki 'imajo', ki se ta trenutek z jadrnicami vozijo po morju in z lakiranimi nohti večerjajo v dragih restavracijah, nepošteni, grdi in umazani.
Edino, kar ti lahko zares pomaga in te potegne iz te neumne vloge žrtve, je, da se usmeriš vase, nase in ugotoviš, kaj bi ti sama lahko naredila, da bi zdaj na morski obali brala časopis.
Še dobro se spominjam časov, ko sem vse leto pridno varčevala in dodatno delala, da sem šla lahko s sinom potem na morje. Meni osebno morje res veliko pomeni in vedela sem, da bom žalostna, če si ga ne bom mogla privoščiti, pa tudi, da je narava mojega dela tako intenzivna, da bom pregorela, če se poleti ne bom spočila vsaj za nekaj dni. Če ni šlo, sem kakšno poletje tudi preskočila, in še danes hodim na morje tja, kjer lahko poceni in skromno preživim dopust, plavam, se sprehajam, sama kuham...
Glede na to, da imaš kmetijo in vem, da je na kmetiji poleti veliko dela in si boš težko vzela več kot par dni dopusta, je danes res veliko možnosti in načinov, kako lahko izpelješ svoje morje. Ker očitno obvladaš internet, lahko najdeš koga, ki bi z veseljem preživel svoj dopust pri tebi na kmetiji, in z njim enostavno zamenjaš, lahko povprašaš na facebooku, ali bi ti kdo odstopil za par dni svoj morski vikend, lahko vzameš celo manjši kredit... Če si morja res zelo, zelo želiš, boš našla način, kako priti do njega, lahko tudi po čudežu, ki se dogajajo, kadar imaš čisto srce. Oprostite mi, vsi, ki berete, jaz v čudeže verjamem, saj enega pravkar gledam. Življenje vedno v nekem trenutku poskrbi za naključje, ki je videti kot čudež, vendar nikoli, ko mi to zahtevamo in pričakujemo, ha, ha...
Torej, draga Pavla, najprej obrni pozornost vase, nase, pretuhtaj vse možnosti, vse poti, ki vodijo na morje, in upam, da boš našla rešitev.
Sicer pa te čaka še zgodba z možem, pa še kaj... Morje ti ne bo nikamor ušlo.
Če bi bilo po mojem, si vsi ljudje zaslužijo dopust, na morju, v gorah, kjerkoli, predvsem otroci, in ljudje bi si morali pomagati med sabo.
Vse lepo,
Zvezdana Mlakar
