Draga Zvezdana!
Pišem ti, ker vidim in spremljam, kako rada imaš mamo. Jaz je nimam rada. Res ne. Nič se mi ne premakne v srcu, ko jo vidim. Živeli sva razsuto, grdo življenje, pila je, imela tisoč dedcev, ki so še mene vlačili po kolenih, na očeta je zlivala gnojnico in ga nisem smela videti. Veliko sem bila sama, včasih tudi lačna. Hitro sem odšla od doma, tudi jaz sem naletela na zmešanega dedca, s katerim imam otroka. Ampak jaz sem se ločila in sem lepo skrbela za hčerko. Mama je zdaj stara in teži na vse načine, izsiljuje, da je sama, ko pa pridem na obisk, me samo komandira in je prav zlobna. Kot da sem njena kanta za smeti že od nekdaj. K njej hodim na silo, na bruhanje mi gre, ko grem. Ampak grem zaradi drugih. Kaj bodo pa rekli. Saj sva že tako zaznamovani. Tudi moja hčerka je ne mara. Naj jo pustiva samo? Da se še ona enkrat malo cvre na ognju nesprejetosti? A moram res vse požreti, da bom dober človek?
Ivana
Draga Ivana!
Žal mi je zate. Take zgodbe so vedno žalostne. Vsi si želimo dobre in razumevajoče starše. Od njih pričakujemo, da nas bodo v celoti sprejeli, saj če kdo to lahko naredi, so to starši! A bilanca naših starševstev je bedna. Dobesedno. Vsaka tretja deklica in vsak peti deček v Sloveniji sta žrtev nasilja – spolnega, fizičnega, psihičnega. Nikar si ne zatiskajmo oči pred tem, četudi smo sveto prepričani, da ne poznamo nikogar takšnega. Družinski zidovi skrivajo strahotne skrivnosti. Za njimi se dogajajo največji zločini nad nemočnimi otroki. Tam, kjer bi se prav ti morali počutiti najbolj varno.
Vzorce, s katerimi prenašamo svojo bedo in nemoč na otroke, poznamo. Nekje pa se je zgodba zlorabe in zanemarjanja začela. Mnogi, premnogi se tega sploh ne zavedajo. Živijo, kot so jih učili, prepuščeni na milost in nemilost globokim travmam. Te jih oropajo človečnosti, razumevanja, topline, sočutja, ljubezni. Alkoholizem je pri nas skoraj družbeno priznan. V takih razmerah zrastejo otroci in redkim se uspe izvleči, se spoprijeti z bolečinami iz otroštva, si jih priznati in predelati.
Tebi se je kolikor toliko uspelo izvleči iz vzorca. S hčerko sta sicer sami, a živita v miru in slogi. Bravo! Bravo, da si preživela in svojih ran nisi predala naprej hčerki. Uživajta v vajini dvojini! Kar pa se tiče tvoje mame, čeprav težko zapišem – pusti jo tam, kjer je. Vse, kar moraš storiti, je, da se iskreno soočiš z bolečinami, sovraštvom in kopico čustev, ki jih vzbuja v tebi. Ker ni zmogla drugače, ji oprosti. Resnično! To pa je tudi vse, kar moraš storiti.
Ni se ti treba siliti, da hodiš k njej, če se ti gnusi in te ne spoštuje. Kar drugi pričakujejo od tebe, je njihova stvar, ne tvoja. Kakšna grda dvojna morala je to? Vsi ti so vedeli, da te zanemarja, pije in se kurba, in te niso zaščitili. Zakaj zdaj od tebe pričakujejo, da boš dobra hčerka? Ker je tako prav? Ker je tako rekel župnik?
Nikogar, ki te ne ceni, ti ni treba tolerirati v svoji bližini. To je tvoje življenje. Veliko je starih, zapuščenih ljudi. Mnogim med njimi se godi krivica, vse so dali za otroke, živeli zanje, da so se ti tako navadili lagodnega življenja in jim na kraj pameti ne pade, da bi za kogarkoli skrbeli. So pa tudi drugi, zapuščeni in osamljeni, ki so si tako starost zaslužili. Kolikor so dali, toliko sprejmejo. Stari, nesramni, zlobni, nepremakljivi kljuvajo v samoti svoje zadnje zaloge egoizma. Težko mi je, ko to pišem, tudi jaz bi rada videla in gledala lepšo sliko. Ker resnica boli. Če bi bilo vse tako, kot je prav, bi bili dobri starši, znali bi se lepo postarati in biti v oporo mladim ljudem. Edino tvoja hčerka me bega. Ali je njej tvoja mama slaba babica? Ali je ne sprejema zaradi tebe? Zavedaj se, da tvoja hčerka ni tvoja last in se mora glede babice odločiti sama.
Dragi moji, zaradi takih zgodb bodite pogumni. Če se vam v življenju ponavljajo vedno iste težave, če vas življenje boli, če pijete, preveč delate, ste nenehno nezadovoljni, če ves čas menjate partnerje, varate, lažete..., poiščite vzroke. Če ne zmorete sami, najdite pomoč. Te vaše lastnosti ne vplivajo samo na vas, uničujejo tudi vaše bližnje, vaše otroke. Že zaradi njih se vzemite v roke!
Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.