Zvezdana!
Tole pismo bo nekaj posebnega v mojem življenju. Ker provociraš in ker imam čas. In kar takoj ti povem, da ne potrebujem odgovora, tako ali tako te ne bom poslušala. Ali naredila kaj, ker ti tako praviš. Malo se mi ljubi, malo pa bi se samo izpraznila in te bom, oprosti direktnosti, uporabila kot kanto za smeti.
Sem uspešna poslovna ženska, delam v svoji firmi in lepo zaslužim. Res lepo, a premalo. Ker sem mati samohranilka. Imam dva sinova, eden hodi v gimnazijo, drugi končuje osnovno šolo. Bivši mož je bil dlakocepec, tako mu pravim, maltretiral me je, da sem še doma, po stanovanju, hodila v petkah. Na denar je bil mahnjen in je tak tudi ostal, tako da za otroka komaj in s težavo plačuje tisočaka na mesec. Mislim, da je to premalo, saj veš, otroci stanejo. Tako se z njim vsake toliko časa vlačim po sodiščih, ker hoče zmanjšati preživnino. Prezira me in omalovažuje, jaz pa njega. Ko me je prevaral, sem ga prevarala tudi jaz in takrat sva šla prvič narazen. Pomirila sva se, sledila je čudovita poroka, ki sem jo načrtovala do pike natančno. Kmalu po rojstvu sinov je začel hoditi vsak vikend na jadranje in jaz sem ostajala sama z otroki. Ni mi bilo prav, malo sem težila, najino praznino pa skrivala pred vsemi. Nihče ni vedel, da pri nas doma poka po šivih. Ker sem na vodilnem položaju in vodim lastno podjetje, si seveda nisem pustila kar tako ukazovati. Tekmovalnost mi ni tuja in mislim, da sem ga premagala na mnogih področjih, tudi na njegovem terenu. Z užitkom sem ga gledala, kako pada. Na sinova sem pazila, da ne bi česa opazila, čeprav mi starejši včasih očita, da sem odgnala njunega očeta in da sem stroj. Ah, kaj drugega bi pubertetnik lahko rekel, kajne? Se pač upira in tako ali tako ne razume življenja. Ker v življenju gre na nož, oko za oko...
Drugače sem skromna, živimo v najetem stanovanju, eno svoje stanovanje oddajam, drugo kupujem. Opremljeno imamo s poceni kosi, nekaj mi jih je dala mama, kavč in postelje sem dobila od sestre. Avto in bencin sta na podjetje, jaz pa varčujem, gledam na vsak cent. Na Bolhi kupujem smučarsko opremo za fanta, tudi obleke... Morda edinole pri denarju vidim težavo pri sebi. Kljub dobri plači in dohodkom se ves čas počutim revno. Da nimam. In se zalotim, kako kot samohranilka včasih koga prosim, naj mi podari kak star obrabljen kos, ki ga ne potrebuje. Ampak se nam ne vidi. Urejeni smo in lepo vozimo.
Nekega dne sem samo spakirala kovčke in sebe in otroke zvlekla k mojim staršem, kmalu zatem pa najela stanovanje. Bivši mož je našel prazno stanovanje in skoraj crknil od presenečenja. Sledila je umazana ločitev, do milimetra natančno imava napisano, kdaj, kako, kam z otroki. Sicer pa se vanje ves čas vtika, in če jaz rečem, da bo šel eden plavat, je on zagotovo proti. Res ga sovražim in zdaj, ko sta sinova večja, tega sovraštva ne skrivam več. Saj je baje dobro pokazati čustva, kajne?
Ker sem lepa, mi moških ni težko najti. Se ne hvalim, bog me je res obdaroval z ljubkostjo. Malce starim, pa se ne sekiram preveč. Vem, da sem zdaj privlačna, moškemu se posvetim, saj imam čas. Ker si z bivšim deliva otroke, da so pol časa pri njem, pol pri meni, imam vsak drugi teden in vsak drugi vikend čas samo zase. Takrat za zdajšnjega partnerja celo pripravim obrok, čeprav ne znam dobro kuhati. Redko kuham. Se pa zato potrudim v postelji in vedno 'dam'. Privlačijo me preprosti moški, taki ruralni, strastni, kar moj bivši zagotovo ni bil.
Kariero imam odlično, vodim velik kolektiv, s trdo roko. Pravično, dosledno skrbim, da imajo redno plačo, kradljivce in lenuhe pa takoj eliminiram.
Torej imam vse urejeno.
No, mogoče me skrbi še moj dementni oče, ki niti ne ve, da je dementen. Ampak sem zanj že poskrbela, čaka ga mesto v domu in vse. Plačeval bo iz svoje pokojnine, če bo treba, bo prodal katero nepremičnino, saj jih ima kar nekaj!
To je moj življenjepis, več nočem napisati, da me ne bi kdo spoznal. Zato me preseneča, zakaj nisem srečna.
Zakaj me kdo ne osreči?
No, ti tega ne moreš vedeti, saj nisi čarovnik ali bog... Lepo pa je videti svoje življenje na papirju.
En ženski pozdrav!
Jelka
Draga Jelka!
Ti tudi ne bom kaj posebnega napisala. Vem, da je največ, kar lahko drug drugemu damo, navzočnost. Da veš, da te berem, poslušam, slišim.
Zdaj se boš lahko brala tudi v časopisu. Mislim, da bi to znalo biti tudi zelo terapevtsko. Upam! Da boš z distance videla svoj življenjepis. Precej oholo se mi zdi in celo nespoštljivo, kako se obračaš name in mi jemlješ čas. Zanimivo bi bilo slišati odgovore bralcev, tebi in tvoji vsebini. Mislim, da se iz tvojega pisma zelo dobro vidi, kdo si v resnici. Kje ga lomiš, v čem si odlična in kje slepa. Ker tokrat ne bom komentirala tvojih izjav, in ker v nobenem primeru ne bom obsojala, saj nisem (hvala bogu) sodnik, ti želim samo eno. Ne kontaminiraj s svojim sovraštvom še otrok. To je moja želja in priporočilo. Ker mi za otroke ni vseeno. Njim le prisluhni. So odličen lakmusov papir naših odnosov, nas samih.
Ostalo ti tako ali tako gre kot po maslu. Si šefica, materialno odlično preskrbljena, zraven še malo stiskaška, odlična seksulja, stroga mama. Vse veš, vse znaš. Vse imaš pod nadzorom, kar se ti izmuzne, zmelješ.
Ker pa jaz nisem tvoj bivši mož, ne tvoj otrok, dementni oče, ali, bog ne daj, tvoj zaposleni, ne bom povsem tiho!
Sreče ti nihče ne more podariti. Revna, lačna in sestradana ljubezni boš tako dolgo, dokler boš vztrajala in širila svoj ego, ne da bi se ga zavedala.
Vse dobro!
Zvezdana Mlakar
»Preberite več v Suzy, novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite brezplačno številko 080 11 99.«
