TURISTIČNA TRIBUNA

Žovnek – grad grofov Celjskih

Objavljeno: 14.08.2017 13:00Posodobljeno: 14.08.2017 13:00

V Spodnji Savinjski dolini je za Kelti in Rimljani ostalo mnogo sledi davne preteklosti, a največji pečat so pustili Žovneški gospodje, poznejši grofje Celjski.

V Braslovčah, ki so eno najstarejših naselij pri nas, so ohranjeni stari pomniki, ki so skupaj z naravnimi lepotami pravo bogastvo za razvoj turizma in izletništva. Varovanje zgodovinskih znamenitosti je ena pomembnejših nalog. Marsikaj so že postorili, pri čemer se tudi mnogo domačinov že vrsto let prizadevno udeležuje prostovoljnih akcij, ki že dajejo rezultate.

Braslovče so bile prvič pisno omenjene leta 1140.

Ozemlje je nekoč pripadalo Noriškemu kraljestvu, pozneje rimski provinci Norik, Braslovče pa so prvič pisno omenjene leta 1140. V času prve pisne omembe kraja je na bližnjem gradu Žovnek že gospodarila družina Savinjskih gospodov (prvič je omenjena leta 1125), ki se je leta 1173 preimenovala v Žovneške. Ker so se Žovneški gospodje v bitkah proti češkemu kralju Otokarju II. postavili na stran Habsburžanov, so za zasluge vse bolj pridobivali veljavo. V upravljanje so prejeli nova posestva, po izumrtju rodbine grofov Vovbrških leta 1333 so pridobili njihovo posest s Celjem, kamor so preselili rodbinski sedež. Leta 1341 je cesar Ludvik Bavarski Ulrika I. povzdignil v grofa in odtlej so širili svoja ozemlja. Imeli so močan vpliv na družbeno dogajanje v večjem delu Evrope, kar je trajalo do nasilne smrti zadnjega celjskega kneza Ulrika II. leta 1456. Njihove posesti so prevzeli Habsburžani. Grofje Celjski, ki so imeli v zgodovini braslovške fare pomembno vlogo, so naselju leta 1360 podelili trške pravice.

Okrogla soba z razstavo

Zgodovino mogočne Žovneške rodbine poskušajo v Braslovčah spremeniti v privlačno turistično ponudbo, za kar skrbi tudi Kulturnozgodovinsko društvo Žovnek, ustanovljeno prav z namenom po ohranitvi gradu Žovnek.

Ta stoji na griču nad umetno zajezenim akumulacijskim Žovneškim jezerom. Grad oziroma njegovi ostanki so ogromen kompleks, bil je eden največjih in tudi najstarejših na Slovenskem. Po letu 1816 je bil prepuščen propadanju, zadnjih dvajset let pa ga prostovoljno obnavljajo člani Kulturnozgodovinskega društva Žovnek. Večja in zahtevnejša gradbena dela prepustijo mojstrom.

Cilj je zavarovati razvaline in sčasoma oživiti grad.

Leta 2013 je stolp dobil streho, tudi notranjost so bolj obnovili in mu namenili uporabno funkcijo. V srednjem delu stolpa je zgodovinski prikaz preteklosti, zgoraj, v tako imenovani okrogli sobi, sta razstava, ki pripoveduje zgodbo o gradu nekoč in danes, ter prikaz oživljanja starih zidov. Tudi po končani prenovi bodo v tem delu stolpa občasne razstave. V spodnjem delu, v grajski kleti, je predviden gostinski lokal. 

Predstavitvene informacije

Komentiraj članek

Pred komentiranjem se prosim prijavite. Še nimate uporabniškega računa? Registrirajte se!

Pogoji komentiranja