Avtorske kuharske knjige praviloma temeljijo na izkušnjah tistih, ki so jih napisali ali so pri pisanju sodelovali. Te izkušnje so največkrat zabavne, polne navduševanja nad prepletanjem barv, vonjav in okusov ter spominov na prijateljska druženja za bogato obloženo mizo. Lahko pa jih spočnejo tudi stiske in težave, ki so spodbudile iskanje in iznajdljivost za preživetje. Slednje so praviloma povezane s srečevanji z alergijami in presnovnimi motnjami, ki narekujejo stroge omejitve v prehrani, da se bolezen ne bi nevarno poslabšala ali celo tragično končala. Tovrstnih posebnih priročnikov ni veliko. Natančneje, ob razmeroma številnih za lažje življenje s sladkorno boleznijo, težavami s srcem in ožiljem, ledvicami in drugimi organi jih je le malo za bolj redke motnje, kot so predvsem alergije. Nekoč so otroci in odrasli zaradi njih umirali, ne da bi se natančno vedelo, zakaj »jih je bog vzel k sebi«, v novejšem času pa število odkritih tovrstnih bolezni narašča, da se tudi medicina in farmacija resneje spopadata z njimi. Še vedno pa ne dovolj uspešno, da ljudje, ki jih prizadenejo, ne bi bili prisiljeni večine težav reševati sami in po svoje. To velja zlasti za obolele za celiakijo, avtoimunsko boleznijo, eno najpogostejših kroničnih bolezni, ki lahko prizadene kateri koli organ otrok ali odraslih. Torej ni alergija na žita in močnate izdelke oziroma na gluten, ki ga vsebujejo, kot zelo poenostavljeno na splošno velja, temveč se razvije zaradi preobčutljivosti za izvlečke glutena, ki je prisoten v pšenici, rži, ječmenu in ovsu in prizadene resice v sluznici tankega črevesa. Zato je stroga dosmrtna brezglutenska dieta – ki dovoljuje uživanje ajde, amaranta, prosa, čičerke, kvinoje, koruze, riža, soje in še nekaterih manj pogostih žit – edini način za njeno zdravljenje.
Tudi nastanek te knjige je narekovala življenjska zgodba. Vse, kar je pedagoginja Suzana Kranjec v njej napisala, je zadnjih trinajst let tudi živela. In s trdno odločenostjo, da ne odneha, in z veliko pomočjo najbližjih tudi preživela. Resda bolezenska diagnoza, kot piše, od nje zahteva upoštevanje domala neizprosnih pravil, vendar se prav zavoljo vseh odrekanj in omejitev ter na drugi strani zanimivih proučevanj in poglabljanj v zanjo prej povsem neznano, danes počuti veliko bolj osmišljeno, bolj polno. Ker je obolelih za celiakijo vedno več, jim bo njena knjiga lahko v nadvse dragoceno pomoč. Njim je avtorica poleg receptov namenila izčrpen uvod, v katerem razmeroma poljudno – iz lastnih izkušenj ali pa prepušča besedo strokovnjakom iz zdravniških vrst – piše o celiakiji, kroničnih vnetnih črevesnih boleznih in boleznih ščitnice, o psihičnih posledicah in drugih vidikih življenja s kroničnimi boleznimi ter o izjemnem pomenu pravilne prehrane. Dragocena so med drugim opozorila na glutenske pasti v domači kuhinji in obratih javne prehrane, ki lahko v hipu izničijo ves trud. Recepti se začnejo s kruhom, ki zna biti – na primer iz kvinoje, edine brezglutenske žiteraice, iz katere se da speči kvašen kruh – prav okusen.
Kvinojin kruh z drobnjakom
- 500 g ostre mlete kvinojine moke
- velik šop sveže nabranega drobnjaka
- 1 zavitek suhega bezglutenskega kvasa
- 1 čajna žlička soli
- 1 čajna žlička sladkorja
- 550 ml vode
Drobnjak operemo in narežemo na nekaj milimetrov dolge palčke. Vse sestavine zmešamo z leseno kuhalnico. Testo razporedimo na pekaču in z mokro roko poravnamo njegovo površino. S tem ga tudi navlažimo, da med peko čim manj razpoka. Pustimo ga počivati (vzhajati) na toplem 20 minut, nato ga pečemo 1 uro pri 180 ° C. Pečice predhodno ni treba segrevati. Ko je kruh že skoraj ohlajen, ga za pol ure položimo v vrečko, da se nekoliko navlaži. Lepše se reže in se ne drobi. Lahko ga tudi zamrznemo.
