Motovilec, ki mu na Štajerskem raje rečejo repincl, je nadvse cenjena solata ne le zaradi odličnega, prepoznavnega okusa, temveč tudi zaradi bogate vsebnosti vitaminov in mineralov. Vsebuje vitamin C in betakarotene, folno kislino, železo, kalij, magnezij in fosfor, kot sorodnik baldrijana pa tudi eterična olja in valeriansko kislino, ki pomirjujoče vpliva na živčni sistem.
Več kot dovolj razlogov, da ga čim večkrat uvrstimo na jedilnik. In čeprav je njegovo nabiranje in čiščenje precej mukotrpno opravilo, to je že treba vedeti, se nam zdi ob polni skledi trud več kot poplačan.
Pri pripravi ne pretiravajmo z oljem in drugimi prelivi, da ne prekrijemo specifičnega nežnega okusa. V solatni skledi družbo motovilcu najpogosteje delata fižol v zrnju ali narezano trdo kuhano jajce, lahko pa ga zmešamo tudi z drugo zelenjavo oziroma solatami, denimo s paradižnikom.
Trdoživa zimska zelenjava
Ker slabo prenaša vročino in je odporen proti mrazu, je idealna zimska zelenjava. Uspeva na prostem in v rastlinjaku, gojimo pa ga lahko skoraj vso zimo.
Na prostem ga sejemo od sredine avgusta do sredine septembra, vsekakor počakamo, da mine najhujša poletna vročina. Kali od osem do štirinajst dni, raste pa tudi pri nizkih temperaturah, do 4 °C.
Dobro bo prezimil pri temperaturi vse do –15 °C. Če ni snega in nežni listi pomrznejo, jih lahko poškoduje sonce, zato gredico z motovilcem zaščitimo s kopreno ali zastirko iz smrečja. Druge zastirke, na primer listje ali trava, se slabše obnesejo, saj se prepletejo z motovilcem in nam otežujejo nabiranje, medtem ko kopreno ali smrečje pred pobiranjem preprosto odmaknemo.
V primeru zasnežene zime pokrivanje ni potrebno, seveda pa je tudi pobiranje izpod mrzle bele odeje še bolj sitno opravilo kot sicer.
Pod streho je lažje
Nekateri vrtnarji ga sejejo povprek čez gredice, drugi prisegajo na klasične vrstice, ki naj bodo do 20 cm vsaksebi. V vrsticah ga je lažje obdelovati, rahljati zemljo in odstranjevati plevel. Sicer je motovilec precej odporna in za gojenje nezahtevna rastlina, med boleznimi omenimo pepelasto plesen, ki ga napade, če je posevek pregost.
Če se plesen pojavi, prerahljamo zemljo, motovilec pa poškropimo s pripravkom iz njivske preslice ali sojinim lecitinom. Dobro uspeva v rastlinjakih, kjer ga ciklično, na deset do štirinajst dni, lahko sejemo vso zimo in si tako zagotovimo stalen pridelek. Zlasti v primeru snega ga je pod streho lažje nabirati.
Pripravek iz njivske preslice proti plesni
Sto gramov sveže ali 15 g posušene preslice namočimo v litru vode. Pustimo čez noč, nato počasi kuhamo pol ure. Ohladimo, za uporabo redčimo z vodo v razmerju 1 : 5. Učinek bo še boljši, če pripravek iz preslice mešamo s škropivom iz kopriv v razmerju 1 : 1.
Pri nas sejemo tri sorte motovilca
Holandski je bolj primeren za jesensko uporabo, čeprav je tudi odporen proti mrazu, pozimi in spomladi pa bomo uživali v dveh avtohtonih slovenskih sortah, to sta ljubljanski motovilec in žličar.
Plevel iz Sicilije
V naravi motovilec raste po poljih in travnikih, najdemo ga v Evropi, severni Afriki in Aziji do Indije in Kavkaza, za njegovo domovino pa veljata Sardinija in Sicilija. Arheologi pravijo, da so ga za prehrano uporabljali že v dobi neolitika, resno pa so ga začeli gojiti po Evropi na začetku prejšnjega stoletja.
