Združevanje visokih sort z nizkimi lahko privede do vzpostavitve skoraj samopreskrbnega sistema. Prst in hrana v teh združbah sta neprimerljivo bolj kakovostni.V tropskih državah v razvoju je večina ljudi izven mest v celoti odvisna od doma pridelane hrane. Vendar njihovi vrtovi niso običajne gredice, na katerih raste zelenjava v ravnih vrstah. Gre za na videz kaotično mešanico užitnih dreves, grmovja, plezalk in talnih rastlin, ki so med seboj prepletene kot bi bile ustvarjene za sobivanje. Tovrstne nasade imenujejo gozdni vrtovi.
V Latinski Ameriki se pogosto družijo drevesa manga z banano in papajo. Vmes najdemo kasavo in pasijonko. Kokoši se lahko svobodno gibljejo sem ter tja, ker ne sadijo zelenjave, ki bi jo lahko kljunale, namesto tega posadijo grmičaste rastline z užitnim listje.
Gozdno vrtnarjenje
Če si za trope zlahka predstavljamo tovrstne vrtov, se postavlja vprašanje, ali jih bi bilo mogoče prestaviti v območja zmernih klimatskih razmer. V osemdesetih letih jih je v Evropi in Severni Ameriki populariziral Britanec Robert Hart, ki je objavil knjigo Gozdno vrtnarjenje: Kultivirane užitne pokrajine. Ta koncept so pograbili predvsem zagovorniki permakulture, ki zagovarjajo oblikovanje agrikulturnih sistemov, ki posnemajo naravne ekosisteme. V Združenih državah sta nedavno Seattle in Austin postali prvi mesti, ki sta posadili javne gozdove hrane, kmalu se jima bo pridružila Atlanta.
Zakaj gozdni vrt
Tovrsten pristop je svojevrsten vrhunec organskega pridelovanja, saj ne potrebuje redne oskrbe, škropljenja s strupi, trganja plevela ali zalivanja. Posajene rastline so trajnice, zato teh vrtov ni treba okopavati, to ohranja strukturo prsti, preprečuje izgubo humusa in dovoli mikrobom in drugim prebivalcem tal, da opravijo svojo pomembno vlogo v predelovanju hranil in ohranjanju rodovitnosti. Globoke korenine rastlin in grmovja omogočajo, da je celoten sistem bolj odporen na sušo, drobne rastline, ki rastejo v senci velikih zadržujejo vlago. Skratka, gre za samozadosten sistem.
Kostanj - hruška - trta - kosmulja - divje jagode
Najprej moramo izbrati rastline, največje bodo segale po soncu, to bodo verjetno sadno drevje in grmovje. Manjše rastline morajo biti manj svetlobno zahtevne, one bodo podrast, lahko pa pustimo območja, kjer je več sonca. Kot jasice na gozdu in tam posadimo rastline, ki potrebujejo več svetlobe. S pripravami začnemo pozimi, ker so rastline takrat dormante in tudi cenejše. Iščemo sorte, ki so prilagojene na naše okolje.
Zgornji sloj so visoka drevesa kot oreh, kostanj. V nižjem sloju so nato sadna drevesa in leska, ta drevesa že morajo biti navajena na manj svetlobe. Nato pridejo na vrsto plezalke kot so trta, kiviji, pasijonka in druge. Večina jih je tolerantnih na rast v senci.
V spodnjih slojih lahko sedimo kosmulje, ribez, borovnice, bezeg in jagode goji. V sloju zelnatih rastlin ne sadimo zgolj zelišč kot so rožmarin, timijan, origano, sivka, meta in podobne, tu morajo biti rastline, ki prezimijo pod zemljo in spomladi ponovno poženejo. Se pravi artičoke, rabarbara, šparglji, brstični ohrovt in podobno.
Na tleh naj bodo rastline, ki se širijo horizontalno in bodo porasle vrhnji sloj tal, na primer divje jagode, ki uspevajo v senci, vodna kreša, kislice in podobne rastline. Rastline z užitnimi deli pod zemljo so prav tako pomembne, saj je v našem interesu, da zasedemo vsako razpoložljivo ekološko nišo. V slednjo kategorijo sodijo sonceljubne enoletnice, z malce raziskav pa lahko najdemo tudi zanimive eksotične sorte kot je oka.
Ne orjemo, le skopljemo luknjo
Izbrati moramo odprto sončno lego za naš gozd. Lahko je majhna, že 10 kvadratnih metrov je dovolj za eno sadno drevo in nekaj rastlin v njegovi senci. Lahko pa so veliki tudi več hektarov.
Komercialno na ta način pridelujejo večino tropskih rastlin, na primer skupaj sodita kava in kakav. Pri pripravi tega vrta ni oranja, le skopljemo luknjo kot bi sadili okrasno rastlinje.
Če je zemlja siromašna, jo je priporočljivo za začetek prekriti s kompostom. Pred začetkom moramo tudi odstraniti vso prvotno rastje, to najlažje naredimo, tako da zemljo prekrijemo s kartonom in tako rastlinam onemogočimo dostop do svetlobe.
Sajenje
Največje rastline namestimo na severni del vrta, nato pa z malimi proti južnemu delu. Tako velike ne bodo metale sence na majhne, kar je pomembno predvsem na začetku in koncu rastne sezone, ko so dnevi krajši in je sonce nižje na obzorju.
V najbolj temačnih delih lahko celo gojimo gobe, plezalke pa sadimo ob najrazličnejši opori od ograj do zidov, drevesa pa morajo biti dovolj velika, da jih ovijalke ne zasenčijo.
Seveda pa tovrstni vrtovi potrebujejo veliko časa, preden se ustalijo, nenazadnje velika drevesa potrebujejo tri desetletja, da odrastejo.
