Koncentracija moške moči
Vzrok št. 1: gre za temo – in realnost –, ki je strahovito ideološko (pre)obremenjena. To, koliko je oz. ni žensk v politiki, je tema, ki se je tako rekoč sploh ni mogoče nevtralno dotakniti. Takoj, ko se kdor koli dotakne tega vprašanja, poslušamo vedno iste kanonade o tem, da manjše število žensk v politiki dokazuje, da niso enakopravne. Da je več moških v politiki dokaz, da družbe preferirajo moške. Da moški koncentrirajo v svojih rokah družbeno moč. Da odločajo o tem, kako se bo, ali ne bo, godilo ženskam. Da je to dokaz mačizma. Itd. Ipd. Nič v glavnem ni točno. To, ali ženske so v politiki ali niso, je, primerjalno gledano, seveda res vprašanje tega, kako se v vsakokratni družbi deli družbena moč med moške in ženske. Ker povsod se deli. Nikjer in nikoli je nimajo ali niso imeli le moški. Seveda se v različnih družbah različni tipi družbene moči različno delijo med moške in ženske. A vedno in povsod jo imajo tudi ženske. Praviloma ne iste kot moški. Ker to z zornega kota družbene integracije ne bi imelo smisla. Ampak natančno tisto, ki je moški nimajo. In ne morejo imeti. Kar ne pomeni, da nikjer in nikoli ženske niso imele moči tudi v politiki. Pomeni pa, da v evropskih družbah žensko sodelovanje v politiki pomeni poseganje v družbeno sfero, v kateri so imeli tradicionalno moč moški. In pomeni prevzemanje v ženske roke družbene sfere, ki je bila v preteklosti moška.
- Celotni komentar je objavljen v aktualni številki revije onaplus, ki vas že čaka v najbližji trafiki.
