Zima se utegne v prihodnjih dneh še nekoliko repenčiti in malo kazati zobe, a prihod pomladi se nezadržno bliža, ne nazadnje bo čez dva tedna pust, ki napoveduje preobrat letnih časov. In čim se nekoliko otopli, najbolj neučakani vrtičkarji že začnejo brkljati po vrtu, delati načrte ter ob prvi priložnosti sejati in saditi.
Sicer velja pravilo, da je s setvijo dobro počakati, da se temperatura tal dvigne na 10 °C, kar pa seveda ne velja za vse rastline.
Prva solata bo namreč začela kaliti in rasti že pri 5 °C, korenje in peteršilj pa potrebujeta stopinjo ali dve višjo temperaturo.
Pri tem ni odveč pripomniti, da se ne zanašajmo na temperaturo zraka, temveč je treba upoštevati temperaturo zemlje v tako imenovani setveni globini, to je do pet centimetrov.
V mrazu in vlagi ne bo raslo
Izkušnje kažejo, da z zgodnjo setvijo v prehladno zemljo naredimo več škode kot koristi, saj semena praviloma ne bodo vzklila nič prej, če jih vržemo v zemljo dva ali tri tedne prezgodaj. Poglejmo za primer, korenje in peteršilj v primernih razmerah kalita okoli dva tedna, če je mrzlo, pa mesec ali celo več.
Torej bodo semena, posejana v časovnem razmiku dveh tednov, vzklila približno sočasno, je pa zelo verjetno, da bodo poznejša rasla bolje od onih, ki smo jih sejali prezgodaj. V mrzli, pogosto tudi prevlažni zemlji bodo rastline torej rasle počasneje, lahko pa se zgodi, da bodo v neugodnih razmerah celo propadle. In tudi če se bodo prebile skozi mraz, bodo pozneje praviloma slabše uspevale.
Marsikomu se je seveda težko držati koledarja in pravil o pripravljenosti zemlje za setev. Z nekaj zvijačami lahko malce pogoljufamo in na gredi ustvarimo razmere, primerne za kalitev prej, kot bi to storila mati narava. Zelo preprosto, zemljo je treba nekako ogreti, pozornost pa velja tudi vlagi, ki je je veliko v prvih mesecih leta, ko se topi sneg in je po možnosti še veliko padavin.
Zemljo ogrejemo s kopreno
Za ogrevanje prsti gredo nekaj dni pred setvijo pokrijemo s tanko vrtnarsko kopreno, pod katero se bo zemlja nekoliko ogrela. Dokler seme klije, pustimo pokrito. Če je še vedno mrzlo, je treba nekako zaščititi mlade rastline. Da bodo imele prostor za rast, na grede namestimo nizke tunele iz koprene, za katere lahko ogrodje naredimo kar sami, denimo iz šibja, ali ogrodje preprosto kupimo.
Če je poleg nizkih temperatur zemlja povrhu še vlažna, si pomagamo na preprost način. Po gredi, kamor nameravamo sejati, naredimo setvene jarke, v katere nasipamo tanko plast peska, ki se hitreje segreje pa tudi posuši. Tudi tako zasejano gredo pokrijemo s kopreno.
Ugodne razmere ustvarimo tudi v topli gredi, katere priprava pa zahteva nekoliko več veščin in časa. O postavitvi tople grede smo pisali v eni prejšnjih številk.
Ne glede na to, ali bomo zemljo poskušali ogreti že sami marca ali bomo počakali, da se to zgodi po naravni poti, upoštevajmo priporočljiv čas oziroma pogoje za setev posameznih rastlin.
Začnemo s solato
Praviloma začnemo z zgodnjimi sortami solate, ki najbolje prenašajo nizke temperature, vzklijejo pa že pri temperaturi 5 °C. Na seznamu zgodnjih sta tudi grah in zlasti bob, za katerega je znano, da v hladnem bolje kali. Pohitimo lahko tudi s setvijo redkvice, ki je eden prvih pridelkov na pomladnem vrtu, zgodaj pa gresta v zemljo tudi česen in čebulček.
Pri določanju časa setve in temperatur se nikar ne zanašajmo na izročilo babic in koledar, mnogo bolj zanesljivo je, če pogledamo na spletno stran Agencije za okolje in prostor, kjer objavljajo ažurne podatke o temperaturah zraka in zemlje (http://meteo.arso.gov.si). ¾ Začnemo z mehkolistno solato. Tudi redkvico, eno prvih spomladanskih zelenjadnic, sejemo zgodaj. Za dobro kalitev so potrebne ugodne razmere, zato ne sejmo prehitro. Če je zemlja premokra, v setvene jarke nasujemo plast peska. Za prve setve preverimo temperaturo zemlje. Malo je še zgodaj za na vrt, a marec bo kmalu tu.
V mrzli in prevlažni zemlji bodo rastline rasle počasneje.
