Zelje je k sreči izgubilo slabšalno oznako, da gre za hrano siromakov. Danes je cenjeno kot izjemno zdravo in okusno živilo. Za gojenje je dokaj nezahtevno, zato ga najdemo na prenekaterem vrtu. Sadimo ga od zgodnje pomladi vse do julija, sadike lahko kupimo ali jih vzgojimo sami.
Za rast potrebuje bogato zemljo, zato je gredo, ki mu jo bomo namenili, dobro obilno pognojiti že jeseni, bodisi z gnojem bodisi kompostom ali organskim gnojilom.
Sorte zelja delimo na zgodnje in pozne, prve zrastejo v slabih dveh mesecih, najbolj pozne potrebujejo skoraj pol leta. Glede na to načrtujemo čas saditve. Poleg belega gojimo še rdeče zelje. Popularna je slovenska avtohtona sorta zelje ljubljansko, ki je primerna tako za solate kot za skladiščenje in kisanje.
V družbi zelene
Zelje potrebuje veliko prostora, zato ga sadimo na redko, zgodnje sorte na 30–40 centimetrov, tudi med vrsticami naj bo toliko. Pri poznih sortah naj bo ta razdalja pol metra.
Med zelje že takoj posadimo hitrorastoče rastline, ki bodo zapolnile prostor med njegovo dolgo vegetacijo. Primerne so grah, nizki fižol, špinača in berivka. Zelje se dobro razume tudi z blitvo, endivijo in jajčevci, od zelišč pa mu za družbo posadimo meto, timijan, žajbelj in kamilico. Obvezna soseda je zelena, ki odganja kapusovega belina. S sosedami pravzaprav težko zgrešimo, le s paradižnikom, čebulo in krompirjem ne bo v najboljših odnosih.
Za njegovo zdravje je poleg dobrih sosedov zelo pomemben kolobar. Na isti kraj ga lahko sadimo na vsaka štiri, še raje pet let, enako velja za vse kapusnice. Sadimo na gredo, kjer so prejšnje leto rasle stročnice.
Zelje se dobro razume tudi z blitvo, endivijo in jajčevci.
Čeprav je zelje dokaj nezahtevna rastlina, mu poletna vročina ni najbolj v prid. V suši zato redno namakamo, saj začnejo glave v ekstremnih razmerah pokati. Radi ga imajo tudi škodljivci, poleg kapusovega belina še kapusova sovka, kapusov bolhač in kapusova muha, med boleznimi pa omenimo kapusno plesen, golšavost in listno pegavost. Opisane nadloge bodo manjše ob doslednem upoštevanju kolobarja, pomagajo pa tudi našteta zelišča, ki jih sadimo vmes. Če pa je zelje že napadeno, škropimo z naravnimi pripravki, ki jih lahko naredimo tudi sami. Proti gosenicam učinkuje škropivo iz paradižnikovih listov ali iz pelina, proti bolhaču pa škropimo z rastlinsko gnojevko ali brozgo.
Jeseni ga lahko dolgo pustimo na gredah, saj dobro prenaša mraz, če ga ustrezno skladiščimo, pa bo zdržalo tudi nekaj mesecev.
