Pri nabiranju gob in uživanju teh niso vedno v ospredju le dogodivščine v gozdu, temveč tudi poznejše dogodivščine doma, povezane z gobami in njihovim uživanjem. Predvsem to zadnje je zelo pogosto lahko nevarno, še posebno če smo nabrali neznane gobe, povrhu še strupene. Ljudje zelo radi nabirajo vse mogoče vrste gob, ki jih poskušajo spoznavati po literaturi, opisih na spletu, sami, kar doma ali celo s knjigo v roki v gozdu. Pri takšnem nabiranju se lahko kaj hitro zmotimo, saj so si nekatere vrste zelo podobne, in namesto užitne hitro shranimo v košaro neužitno ali celo strupeno vrsto. Takšen dogodek, zamenjava užitnih gob s strupenimi, se je zgodil tudi v moji družini, na srečo s srečnim izidom.
Šesti čut
Pred desetletji sem hčerko, ki je bila takrat še v košarici, peljala na sprehod, jaz sem malce raziskovala po robu gozda, mala pa je sladko spala na zdravem gozdnem zraku. Po vrnitvi in že skoraj v mestu sem čisto nehote zavila do bloka, kjer so stanovali moji sorodniki. Že dlje nisem bila pri njih na obisku in kar samo me je potegnilo tja. Zdaj vem, zakaj ljudje pravijo, da imajo šesti čut. Če res obstaja, ga imam tudi jaz. Sorodnica je pravkar čistila gobe, ki sta jih z možem nabrala par ur prej. Ob pogledu nanje pa so se mi kolena zašibila, morala sem sesti, ker bi drugače padla. Med golobicami so se namreč v kar precejšnji količini svetile zelene mušnice, za nameček pa še nekaj panterjevih. Ko sem jima povedala, kaj čistita, sta prebledela tudi moja sorodnika in nista mogla izustiti prav nobene. Pri takšni količini strupa, ki bi ga takrat zaužila, danes ne bi bila več med živimi.
Saj so si klobučki podobni ...
Seveda me je zanimalo, kako se je lahko zgodila tako fatalna zamenjava, pa je sorodnica dejala, da je pač rezala le zelene klobučke, saj so bili menda podobni raznim zelenim in zelenkastim golobicam. Panterjeve mušnice pa je menda zamenjala za bisernice (rdečkaste mušnice). Seveda sem jim prepovedala, da bi še kdaj jedli gobe, ne da bi jih prej pregledala jaz, vse dokler ne bodo res dobro poznali vseh najbolj strupenih vrst, ki jih je mogoče zamenjati z užitnimi.
Gobo moramo poznati v celoti
Zato nikoli ne režemo le klobučkov gob, saj lahko pri tem zgrešimo osnovne značilnosti kakšne vrste, kot so npr. ovojnica v dnišču, obroček na betu, oblika beta in drugo. Zelena mušnica in zelena ali zelenkasta golobica imata nekaj malega skupnega, to pa je le zelena barva, pa še ta ni enaka pri eni in drugi vrsti. V Sloveniji je še zmeraj kar precej zastrupitev z zeleno mušnico. Vzrok je najbrž nepoznavanje gob, nabiranje s knjigo v roki in seveda prevelika korajža. Apeliram na vse gobarje, naj se, pred nabiranjem različnih vrst gob, najprej dobro naučijo podobnosti med strupenimi in užitnimi, da ne bo več takšnih dogodkov, kakršen se je, v mojem primeru, dobro končal. Tokrat še posebno poudarjam prvo pravilo gobarjenja: nabirajte le tiste gobe, ki jih sami res dobro poznate!