Kokoši so resnično zanimiva bitja, na svetu jih je več kot 19 milijard, kar pomeni, da so med najštevilnejšimi vretenčarji na planetu. Kljub temu mnogo ljudi nikoli ne pride z njimi v stik, vsaj ne, ko so žive. Prav zaradi tega so nastala številna zmotna prepričanja o njihovi naravi. Študije razkrivajo, da določeni posamezniki kokoši komaj dojemajo kot živa bitja.
Neumen kot kokoš
Kokoši so značilen predstavnik ptičje skupine Galliformes, kamor spadajo tudi purani, jerebice in fazani. V javnosti velja prepričanje, da so neumne, kar je verjetno posledica lajšanja vesti, ker jih množično izkoriščamo za meso in jajca.
V resnici niso niti približno neumne. Znajo šteti, imajo določeno stopnjo samozavedanja in so celo sposobne manipulirati druga z drugo. Leta 2015 je Lisel O'Dwyer z Univerze Adelaid, Avstralija, peljala skupino študentov, da so raziskovali kokoši.
Pred začetkom študije so izpolnili vprašalnik, večina je imela pred tem zelo malo stikov s kokošmi. Imeli so jih za preprosta bitja, ki se ne znajo dolgočasiti, biti zafrustrirane ali srečne.
Po zgolj dveh urah ukvarjanja s kokošmi so študenti spremenili svoje mnenje in jim pripisali vse tri prej omenjene sposobnosti.
»Nikoli si ne bi mislil, da so kokoši tako inteligentne in sposobne tako hitrega učenja,« je bil navdušen eden od študentov. Na koncu je Lisel enako vajo naredila še s posamezniki, ki so zaposleni v reji perutnine, in rezultati so bili enaki.
Zdaj proučuje, kakšen vpliv bo imela izkušnja udeležencev na njihove prehranske navade, ali bodo pojedli manj perutnine.
Kokoši štejejo
Zanimiva je tudi študija Rose Rugani z Univerze v Padovi, ki je odkrila, da znajo piščančki šteti in obvladajo osnovno aritmetiko ter imajo relativno dober spomin.
To je dokazala z zanimivim preizkusom. Piščančki so bili od izvalitve skupaj s petimi rumenimi kinder jajčki. Nato je pred njihovimi očmi dve skrila za en zastor, tri pa za drugega.
Piščančki so vedno šli do tistega s tremi. V naslednjem poskusu je testirala spomin piščančkov in sposobnost seštevanja in odštevanja. Potem ko so bila jajčka skrita, so jih znanstveniki začeli prestavljati izza enega zastora za drugega, tako da so jih piščančki opazovali.
Očitno so ves čas natanko vedeli, koliko jajčk je za katerim zastorom, vedno so šli za zastor z večjim številom.
»Piščančki obvladajo števila že od malega, tudi če z njimi nimajo veliko izkušenj,« je navdušena Rose. To so sposobnosti, ki bi jih te ptice potrebovale v divjini, saj bi tako razumele, kje je več hrane in kje je večja jata.
Samozavedanje in empatija
Leta 2005 je Siobhan Abeyesinghe z Univerze v Bristolu dala kokošim na izbiro dva različna dostopa do hrane.
Če so kljunile na en ključ, so dobili kratkotrajen dostop do hrane po dvesekundnem zamiku. Če pa so kljunile na drugega, so dobile daljši dostop do hrane po šestsekundnem zamiku.
Velika večina je že po nekaj poskusih vztrajno izbirala drugi ključ. To pomeni, da premorejo samokontrolo in zavedanje samega sebe. V neki drugi študiji so znanstveniki odkrili, da kokoši razumejo, kdaj so njihovi piščančki v nevarnosti, če so imele z določenimi situacijami slabe izkušnje.
Če gre dejansko za empatijo, bi morali temeljito premisliti, kakšna naj bo prihodnost perutninarstva.
»Obstajajo številne situacije, ko so živali na kmetiji izpostavljene pogledom, zvokom ali vonjavam trpljenja drugih živali, kar sproža stres in trpljenje,« pravi Joanne Edgar z Univerze v Bristolu.
»Pomembno je, da ugotovimo, ali bi lahko ta stres zmanjšali.«
Neprijetna resnica o kokoših je, da so kognitivno bistveno bolj napredne, kot bi si marali priznati. Vendar bodo porabniki tisti, ki bodo morali to znanje uporabiti, ga ponotranjiti in mu prilagoditi svoje prehranjevalne navade.
Sloves kokoši Resnica o kokoših |
