Zasejmo vrt po spravilu posevkov

Ajda, facelija in križnice

Za vrtove je po spravilu poletnih posevkov zelo primerna rastlina facelija, saj ne moti kolobarja zaradi sorodstvenih vezi z drugimi vrtninami. Na vrt jo sejemo šele avgusta in do sredine septembra, saj je občutljiva za sušo, zato moramo posevek, dokler ne prekrije tal, v vročini in suši zalivati. Podobne lastnosti, ki izboljšujejo lastnosti tal, imajo oljna redkev, oljna ogrščica in oljna repica, vendar so kot križnice v močni povezavi z drugimi vrtninami.

Žito, špinača in radič

Poleg križnic in facelije lahko posejemo ajdo, ki s svojimi izločki uničuje semenski plevel, zato je zelo dobrodošla na ekolo??kem vrtu. Lahko sejemo tudi prezimno žito, špinačo, prezimne vrste listnate solate ali radič, ki ga lahko delno porežemo za uživanje, spomladi pa zaorjemo v tla. Vendar to ne pomeni, da na vrtovih puščamo ostanke zelenjave, ki je bila okužena z boleznimi. To v zeleni podor ne spada.

Posejemo lahko tudi travinje

Setev opravimo po spravilu glavnega posevka. Jesenske setve so bolj trpežne in rodne, zato jih bolj priporočamo. Sejemo lahko vse vrste trave in detelje ter njihove mešanice.

Čeprav predposevek pospravimo že junija ali julija, s setvijo travnato-deteljnih mešanic ne smemo hiteti. Izkušnje so pokazale, da je optimalni čas od druge polovice avgusta. Takrat se že zmanjša nevarnost poletne suše in visokih temperatur, plevel ima manjšo konkurenčnost, pa tudi padavine so pogostejše.

Tako lahko opravimo prvo košnjo že čez dober mesec po setvi. Zaradi manjše konkurenčnosti plevela dobimo manj zapleveljeno travno rušo. V topli jeseni je lahko dovolj časa še za drugo jesensko košnjo. V primeru poznejše setve do konca septembra košnje v istem letu običajno nimamo. Paziti moramo, da mešanica ne gre v prezimovanje prebujna, in košnjo opravimo po potrebi.