PESTICIDI

Zaradi umiranja metuljev in čebel bo zmanjkalo hrane

Objavljeno 28. avgust 2016 12.00 | Posodobljeno 28. avgust 2016 12.00 | Piše: Andrej Predin

Razširjeni pesticid dokazano škoduje čebelam in metuljem. Žuželke se po zastrupitvi težko razmnožujejo, rastline ostanejo neoprašene. Vsakoletna škoda zaradi izgube opraševalcev dosega milijarde evrov. V Franciji nameravajo neonikotinoide prepovedati.

Znanstveniki že dlje opozarjajo, da ima uporaba pesticidov številne stranske učinke, ki jih dolgoročno ne moremo predvideti. Že večkrat so javno izrazili skrb zaradi kemičnih zatiralcev škodljivcev, ker negativno vplivajo na čebele in metulje.

Ni skrivnost, da neonikotinoidi, ki so znan in pogosto uporabljen insekticid, škodujejo populacijam čebel. Zdaj prihajajo novi dokazi, da imajo zelo močan vpliv tudi na druge pomembne opraševalce. Raziskovalci so prepričani, da so vsaj deloma krivi za številne pojave nenadnega izumrtja čebel na vseh koncih sveta. Če so doslej ta opozorila skeptiki označevali za predvidevanja in ugibanja, jih lahko odslej potrdijo z dvema študijama.

Zaradi neonikotinoidov umirajo divje čebele

Ben Woodcock in njegovi kolegi iz britanskega Središča za ekologijo in hidrologijo so proučili spremembe v 62 populacijah čebel iz vse Anglije med letoma 1994 in 2011 – v tem obdobju so neonikotinoidi prešli v splošno rabo in se razširili po celotni deželi.

Odkrili so, da so se povečala izumrtja populacij divjih čebel na območjih, kjer so sadili oljno repico. Kmetje z neonikotinoidi obdelujejo zrela semena, preden jih posadijo. Tako celotna rastlina, tudi cvetni prah in nektar, vsebuje neonikotinoide v vseh fazah rasti.

Pri čebelah, ki so se redno pasle na teh poljih, je bila umrljivost trikrat večja kot pri tistih, ki so se pasle na drugih rastlinah.

»Oljna repica izdatno cveti, zato privablja številne žuželke, ki jo oprašujejo,« je pojasnil Woodcock.

»Vendar so zaradi neonikotinoidov divje čebele ogrožene in prizadete, tako da od tovrstnega polja nimajo koristi.«

Na tem mestu je poudaril, da obstajajo tudi drugi verjetni razlogi za manjšanje populacij čebel, kot so izguba naravnega okolja, patogeni in drugi insekticidi. V nasprotju z gojenimi čebelami divje živijo samotarsko življenje in ne tvorijo kolonij. Na svetu obstaja več tisoč vrst in vsaka oprašuje drugo rastlinsko sorto, zato so ekonomsko pomembne opraševalke tako kot medonosne čebele.

Kmetje z neonikotinoidi obdelujejo zrela semena, preden oljno repico posadijo. Ta izdatno cveti in privablja številne žuželke, ki jo oprašujejo.

 

Izumiranje metuljev

Neonikotinoidi škodujejo tudi metuljem, kar potrjuje nedavno objavljena študija iz Združenih držav. Matthew Forister z Univerze v Nevadi je s kolegi opazil pretresljiv upad raznolikosti vrst metuljev na severu Kalifornije. Upadanje se je začelo konec 90. let, uporaba neonikotinoidov pa se je v tej regiji začela leta 1995. Sčasoma je ta tip insekticidov v celoti zamenjal snovi, ki so jih uporabljali poprej. Podatki študije so bili zgovorni – večja ko je bila količina uporabljenega neonikotinoida, manjše je bilo število metuljev. Najbolj so bile prizadete manjše vrste metuljev, ki imajo manj potomcev.

Slaba novica

Nemški preiskovalci iz Mainza so odkrili, da insekticidi motijo sposobnost razmnoževanja čebelje populacije tako, da znižajo vsebnost pomembne kemikalije v izločkih, s katerimi hranijo ličinke. Ker živali proizvedejo premalo acetilholina, larve poginejo. Nevrobiolog Randolf Menzel, eden vodilnih strokovnjakov za čebele v Nemčiji, je povedal, da zaradi neonikotinoidov čebele izgubijo orientacijo in spomin, tako da ne najdejo poti domov v svoj panj.

Povrhu kemikalije zmanjšajo število semenčic, kar so pred tedni dokazali strokovnjaki z Univerze v Bernu. Poročilo združenih narodov o biodiverziteti, ki je bilo objavljeno na začetku leta, opozarja na globalno izgubljanje opraševalcev, kar resno ogroža človekov dostop do hrane. Škoda zaradi te izgube bi lahko bila več sto milijard evrov na leto.

Kaj so neonikotinoidi

Neonikotionoide uporabljajo predvsem za ubijanje kljunatih žuželk, kot so listne uši, škržati, stenice, kaparji in slinarice, ter škodljivcev v prsti, kot je jagodnjakov jajčasti rilčkar. V nasprotju z drugimi insekticidi so manj strupeni za ptiče in sesalce, ker napadajo živčni sistem žuželk. Neonikotinoide so razvili v 80. letih, izdatno pa smo jih začeli uporabljati v 90. letih in v začetku novega tisočletja. Danes so registrirani v 120 državah, z njimi premagujemo škodljivce v prsti, še posebno pri koruzi, oljni repici, bombažu, sladkorni pesi in pri večini sadja in zelenjave. Leta 2013 je EU dala delno prepoved njihove uporabe v nekomercialne namene in pri določenih rastlinah. Uporabljajo se lahko le po cvetenju rastlin, da z njimi ne bi prišli v stik z opraševalci. V Franciji načrtujejo njihovo popolno prepoved, v Združenih državah pa ne razmišljajo o omejevanju. 

 


 

Deli s prijatelji