Zakladi Slovenije: kamnita grobnica

DRNOVO – Slovenska tla globoko v sebi skrivajo velike zaklade. Večinoma seveda ne takšnih, kot smo jih vajeni gledati v hollywoodskih pustolovskih filmih, temveč gre za takšne ali drugačne ostanke daljnih prednikov. Samo spomnimo, kaj vse so arheologi našli ob obnovi Slovenske ceste v Ljubljani, sicer nekoč ene izmed treh mestnih vpadnic v rimsko Emono: v grobnicah iz rimskih časov so naleteli na steklene posodice posebne oblike, imenovane solznice, v obcestnem jarku iz tistega obdobja pa lončevino, predmete iz bakra ter druge predmete, ki so jih uporabljali prebivalci mesta.

Emona je bila z rimskimi cestami povezana tudi z drugimi kraji po ozemlju današnje Slovenije, in eden izmed njih je bilo rimsko mesto in pristanišče Neviodunum, dobesedno Novo mesto, ki leži na območju današnjega Drnovega pri Krškem. Čeprav je mesto takrat veljalo za četrto največje rimsko mesto na območju naše današnje države, o čemer pričajo tudi nekateri ostanki, ki jih je mogoče videti na sicer precej zapuščenem in s travo zaraščenem arheološkem najdišču sredi kraja, pa danes mesto, ki je bilo takrat veliko okoli štiri hektarje, poznajo le redki. Morda bo k njegovi večji prepoznavnosti pripomoglo zadnje odkritje rimskodobne kamnite grobne skrinje, na katero je letos spomladi med oranjem njive po naključju naletel domačin Alojz Bogolin.

Zaradi grobnice zlomil plug

»Ko sem drugo rundo oral, me je nekaj zapelo, nato pa je tako ruknilo, da je hotelo traktor dobesedno strgati,« se tistega dne spominja Bogolin. Oranje je moral nato končati, saj je zlomil plug. Glede na to, da so njivo pred časom dobili s komasacijo in da ne vedo točno, kaj se je v preteklosti dogajalo s tem zemljiščem, se je začel spraševati, ob kaj je udaril. Na prvi pogled je bilo seveda videti, da gre za beton, nato pa je začel sumiti, da bi lahko šlo za kaj bolj dragocenega. Spomnil se je zgodb o tem, da je ravno mimo njegove njive nekoč potekala rimska cesta med Drnovim in Kostanjevico na Krki, kar bi seveda lahko pomenilo, da je naletel na ostanek iz rimskih časov. Takoj se je obrnil na kolega, da sta se previdno dokopala do najdbe. Kmalu je opazil, da ne gre za beton, temveč za kamen oziroma stene grobnice. Ta je bila popolnoma prazna, na njej ni bilo niti pokrova, kar naj bi kazalo na to, da je bila pred časom izropana. »Lahko da je bila izropana že v času Rimljanov, a po vsej verjetnosti se je to moralo zgoditi pozneje,« ugiba Bogolin, ki se z družino že deset let ukvarja z ekološkim kmetijstvom. Znano je, da so se zbiralci starin izkopavanja na tem območju lotili že sredi 19. stoletja, obsežne arheološke raziskave pa so nazadnje potekale v 60. letih prejšnjega stoletja. Bogolin, ki se z arheologijo, kot pravi, kolikor mu zaradi obilice dela ostane časa, ukvarja predvsem ljubiteljsko, je po pomembnem odkritju poklical Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Ljubljana in Posavski muzej Brežice. Pred dnevi je na zavarovani kraj prispela ekipa arheologov, da je raziskala in dokumentirala najdbo in sklenila, da je bil grob nekoč žal že odprt in izropan. Zatem se je seveda zastavilo vprašanje, kaj zdaj narediti z grobnico: jo izkopati in prestaviti v muzej ali pustiti tam, kjer je bila najdena? Bogolin se je odločil za drugo možnost, saj želi, da bi jo lahko videli vsi, ki jih daljna preteklost zanima.

Vodovod že pred 2000 leti

Upa tudi, da bo to še dodatna spodbuda za občino Krško, da bi njegovo najdbo vključila v bodoči Arheološki park Neviodunum, ki je sicer še v nastajanju. Domneva, da bi bilo lahko na tem območju še nekaj grobnic in drugih najdb iz časov Rimljanov, saj je bilo znano, da so ti grobnice postavljali ob cestah. »Tukaj bo treba postaviti kakšen majhen kozolec s streho, da bo najdba zavarovana pred dežjem,« z mislimi v prihodnost zre sogovornik.

Drnovo bi lahko, če bi domačini skupaj z občino in tamkajšnjo agrarno skupnostjo, lastnikom zemljišča, na katerem stoji arheološko najdišče, združili moči in uredili pravi arheološki park, brez težav postal pravi mali muzej na prostem. Ob dobri predstavitvi življenja prednikov in organiziranih ogledih bi lahko ta kraj tudi hitro turistično zaživel. Na žalost pa najdišče danes kaže prav žalostno podobo, saj tam pred našimi očmi žalostno propadajo ostanki nekoč mogočnega mesta, ki se je lahko pohvalilo s pristaniščem ter tudi termami, napeljavo centralnega ogrevanja, nekajkilometrskim vodovodom ter za takrat značilnim osrednjim družabnim prostorom forumom, na katerega danes spominjajo odkopani temelji njegovega stebrišča. »Pred 2000 leti so že imeli vodovod, potem pa ga skoraj 2000 let ni bilo,« o takratni razvitosti mesta razmišlja sogovornik in doda, da so vodovod v kraju dobili šele sredi 50. let prejšnjega stoletja. Če je omenjeno nahajališče prepuščeno samemu sebi, pa je nekoliko bolj poskrbljeno za rimske grobnice, ki so jih odkrili ob gradnji avtoceste med Krško vasjo in Smednikom in ki so vsaj zaščitene pred dežjem. Da gre tudi v tem primeru za zanimive najdbe, pove podatek, da so bili v eni izmed njih ohranjeni ostanki fresk z rastlinskim motivom.