Glede na to, kolikšen delež hišnih opravil nase prevzemajo moški, so prav Slovenci tisti, ki bi lahko bili najboljši »material« za zakon. Po podatkih Svetovne organizacije za ekonomsko sodelovanje in Svetovnega ekonomskega foruma o razlikah med spoloma namreč v poprečju za opravljanje gospodinjskih del namenijo 114 minut dnevno in so tako v samem vrhu lestvice. Na njenem dnu so se znašli Indijci, ki gospodinjskim delom na dan namenijo zgolj 19 minut.
Ne le kulturno ozadje
Seveda je upravičeno prepričanje, da je čas, ki ga močnejši spol namenja gospodinjskim delom, pogojen s kulturnim ozadjem. Prav v tem velja iskati vzroke, zakaj se s temi deli najmanj ukvarjajo moški v revnejših delih sveta, kjer še vedno vlada strogi patriarhat. Dejstvo, da so se moški v Indiji znašli tako nizko, torej ne preseneča.
Da pa prej omenjena dejavnika nista vedno »kriva« za nedejavnost gospodov, dokazujejo podatki, da bi se tudi tisti v nekaterih evropskih državah težko pohvalili s pridnostjo doma. Italijani namreč gospodinjskim delom na dan ne namenijo niti polne ure, Madžari nekaj več kot uro, Turki pa komaj 21 minut.
Denar ima vlogo
Kljub načelni enakopravnosti med spoloma številne raziskave dokazujejo, da so še vedno ženske tiste, ki nase prevzemajo glavnino hišnih del in se bolj angažirajo pri vzgoji otrok.
Strokovnjaki trdijo, da je delitev dela tesno povezana z ekonomsko močjo, torej z razliko med zaslužki moških in žensk. Ta je najmanj očitna v skandinavskih državah, a povsod po svetu še vedno prisotna in na splošno slabše plačani nežnejši spol zato nase prevzema levji delež gospodinjskih obveznosti.
