STRAH

Zakaj se bojimo volkov?

Objavljeno 08. januar 2017 09.30 | Posodobljeno 08. januar 2017 09.30 | Piše: Jaroslav Jankovič

Iz Norveške, morda najbogatejše države na svetu, saj kar plava na nafti, tudi najbolj demokratične in socialne, je pred božičem odjeknila dobra novica.

Vlada bo dopustila odstrel le 15 volkov, in ne 47, kot je bilo načrtovano. nas lahko nenadno zmanjšanje odstrela skrbi? 

Naravovarstveniki in živaloljubci pred TV-sprejemniki so glasno zaploskali. V resnici pa gre za farso brez primere, za nevaren precedens, pri čemer v zadnjem času Norveška ni osamljena. Zaradi pritiska ovčerejcev so želeli odstreliti kar 47 volkov od 68, kolikor se jih klati po norveških gozdovih.

Se pravi, v enem zamahu so želeli pobiti kar dve tretjini volčje populacije; strokovnjaki pravijo, da bi se volk na Norveškem ob takem ukrepu težko pobral. Pritisk rejcev je bil zares velik in dvotretjinski odstrel je bil načrtovan, zapisan črno na belem, vlada je zadnji trenutek umaknila predlog in znižala kvoto.

Ampak Norveška je daleč, pa še bogata je, ljudem tam gori verjetno res nič ne manjka, le včasih so menda malo osamljeni, ampak volkovi jih še vedno motijo, celo bolj kot nas, ki jih imamo 120.

Položaj je morda malce podoben našemu pred leti, ko so slovenski strokovnjaki opremili mislim da pet volkov z ovratnicami z oddajnikom, ena je stala približno deset tisoč evrov. No, pa se je zgodilo, da je volka z ovratnico legalno odstrelil lovec zavoda za gozdove, ki na neki način upravlja velike zavarovane zveri.

Volkov je v Sloveniji več kot stotnija, v zadnjem času niti ni bilo velikih konfliktov ali požrtij na pašnikih. Morda pa smo se malce navadili. Toda ko smo že začeli verjeti, da volkovi ne napadajo ljudi, da ne delajo tako velike škode, da je ne bi mogla država zlahka pokriti, se stvari obračajo na glavo. Velike zveri so menda bogastvo, a kaže da je prastrah ostal globoko v nas?

Od strokovnjakov prav o tem ne izvemo tako rekoč nič. Morda preveč časa posvetijo meritvam. Ovčerejci pa pravijo, da se življenje s prihodom volkov krepko spremeni. Večina domačih psov na večer dobesedno ugasne, se zateče v hišo, če so volkovi v bližini. Drugi dan nočejo na pašnik. O pastirskih psih, denimo šarplanincih, kavkaških pastirskih psih in podobnih, lahko le sanjamo, saj smo preveč na gosto naseljeni; omenjeni, ki so kos volkovom, so pri hiši nevarni. Ne morejo biti čez dan domače igrače, ponoči pa čuvaji črede.

Očitno se odpira novo vprašanje glede sožitja z volkovi. Mediji tako rekoč vsak teden objavljajo volčje zgodbe evropskih držav. Za zdaj je moralo 300 norveških lovcev, ki bi se 2. januarja odpravilo v gozd nad volkove, puške postaviti v kot. Polovili bodo le samotarje in tiste v bližini ovac. Naravovarstveniki slavijo, saj so prepričani, da pritisk civilne iniciative v državi šteje. A do kdaj? Nihaj od 47 na 15 se zdi prevelik.
 

Deli s prijatelji