Ste že kdaj oblekli novo oblačilo in občutili kanček slabe vesti, ker ga pred tem niste oprali? Strokovnjaki pojasnjujejo, da je bila slaba vest na mestu, ter nizajo, zakaj tega ne bi smeli več ponoviti. Dodajajo, da tisti, ki oblačila, preden jih oblečejo prvič, dosledno perejo, veliko bolje skrbijo za svoje zdravje kot oni, ki tega ne počno.
Nesrečna kemija
Ameriška profesorica Lana Houge, ki se ukvarja s preučevanjem načinov proizvodnje tkanin, opozarja: »Skoraj čisto vsaka nitka ali obarvana tkanina je bila izpostavljena kemikalijam. Učinek teh pa na žalost niso le lepa oblačila, pač pa tudi kontaktni dermatitis, rdeč kožni osip, ki močno srbi.«
Dodaja, da se oblačila proizvaja v različnih delih sveta, zato so tudi kemikalije, ki se uporabljajo, različne. Zakoni se od države do države razlikujejo. Tako se nekje uporabljajo snovi, ki so drugje prepovedane.
V Združenih državah Amerike so v nekaterih oblačilih na trgovskih policah našli veliko večje odmerke formaldehida, kot so tam dovoljeni, znano pa je, da je ta snov kancerogena.
Še drugi krivci
Donald Belsito, profesor dermatologije na univerzi New Yorku, dodaja, da se z oblačenjem neopranih oblačil na kožo prenašajo tudi bakterije, glivice in paraziti, ki se lahko množijo v tkaninah. Pot od začetka proizvodnje do končnega kupca je dolga. Ta vodi prek proizvodnih hal, kjer nastaja tkanina, sledi transport v šivalnice ter nato v velika skladišča in se od tam nadaljuje s prevozom na trgovske police, od koder pridejo oblačila v roke končnemu kupcu. Nemogoče je spremljati, kdo je imel kupljeno oblačilo v rokah ali celo na sebi, preden ste ga kupili sami. »Poznam primere, ko so se ljudje prek novokupljenih oblačil okužili celo z ušmi, bakterijami ali nalezljivimi boleznimi. Pranje, preden nova oblačila oblečete, znatno zmanjša verjetnost, da bi z njimi prišli v stik.«
Vsekakor pa bi, preden si jih prvič nadenete, morali oprati:
- nogavice,
- spodnje perilo,
- športna oblačila,
- majice,
- hlače,
- obleke,
- srajce,
- kopalke,
- pižame.