Za hranjenje izberemo mesto, ki ne bo moteče ali v napoto drugim živalim ali ljudem in hkrati varno za ptice. Odločimo se lahko za talno krmišče (drozgi in ščinkavci, recimo, se raje hranijo na tleh), ptičjo hišico ali hrano obesimo na drevo, ograjo in podobno. Krmišče naj bo bolj na odprtem, da imajo tudi med hranjenjem možnost nadzora okolice in pobega pred nevarnostjo, hkrati pa naj bo zaščiteno pred snegom in dežjem.
Čistoča
Lesena ptičja hišica naj ima dostop do hrane z vseh strani, priporočljivo pa je, da ima dno tudi robove, saj tako krma ne bo padala na tla. Če nimamo takšne, lahko hrano ponudimo tudi na pladnju, ki ga postavimo pod nadstrešek. Krmilnico postavimo v bližino dreves ali grmovja, vendar tako, da ptic ne morejo presenetiti plenilci. Lahko čvrsto pritrjena visi na žici ali je nameščena na kolu (okrog 1,5 metra nad tlemi). Hrano ponudimo vsak dan sproti. Kadar opazimo, da ptice niso prav ješče, je nasujemo manj ali jih začasno prenehamo krmiti oziroma hrano zamenjamo z drugo. Redno moramo čistiti ostanke in iztrebke, s čimer preprečimo morebitne izbruhe bolezni, pa tudi sicer je čistoča prijetnejša za oko. Ob krmilnicah se sem ter tja lahko pojavijo naravni plenilci malih ptic pevk, kot so skobec, kragulj, sokol selec in mala uharica. Preženemo jih tako, da na drugem mestu ponudimo hrano tudi njim.
Katera hrana
Ptice je najbolje hraniti s hrano, ki je čim bolj podobna njihovi siceršnji prehrani. Ne nastavljamo jim ostankov človeške, posebno ne kuhane ali začinjene. Mnenja se krešejo tudi glede kruha. Če ne zmrzuje in če ni mokrote, ne more škodovati, v nasprotnem primeru pa ga ne dajemo. Kosu, brinovki in taščici na primer lahko nastavimo jabolka, ovsene kosmiče ali rozine, plodove jerebike, rumenega drena, črnega trna, gloga in mokovca, ki jih naberemo in posušimo že jeseni. Takrat pustimo tudi nekaj grozdja na trtah in sadja na drevesih. Za ptice, ki se prehranjujejo z zrnjem (ščinkavec, čižek, dlesk, poljski in domači vrabec, velika sinica, plavček, brglez, veliki detel, turška grlica in druge) je najbolj preprosto kupiti že pripravljeno mešanico sončničnih semen, prosa in konoplje. V mešanici za talno krmljenje naj bodo konopljina in sončnična semena, oves, pšenica in proso. Vesele bodo tudi bukovega žira, ki ga naberemo jeseni, nekateri, denimo veliki detel, pa se ne branijo niti orehov in lešnikov. Pri nakupu hrane za prostoživeče ptice pazimo, da ne vsebuje semen ambrozije oziroma pelinolistne žvrklje.
| Pomagajmo jim Spomladi, poleti in jeseni se nam ptičje ščebetanje zdi samoumevno. Ne glede na to, kje živimo, je njihovo petje vedno prijetno za uho. Ko se jesen poslovi, se jim s hranjenjem lahko oddolžimo za vse te trenutke. Tudi pozimi je lepo poslušati in opazovati vrabčke, siničke, kose in druge krilate pevce. Mesto za hranjenje naj ne bo moteče ali v napoto drugim živalim in ljudem, hkrati pa naj bo varno za ptice. |
Najbolj univerzalna in priljubljena zimska hrana so sončnice, v krmilnico pa lahko polagamo tudi proso in proseno kašo, pšenico, orehe, jabolka, drobno mlet goveji loj in svinjski špeh. Lojne pogače, ki jih obesimo, jim gredo prav tako v slast. Pa še nasvet: največ ptic večinoma poje sončnice in proso, drugo pa pustijo – tega so vesele grlice ter golobi in prav je, da jim omogočimo dostop so teh ostankov.
Kako dolgo
Hraniti začnemo že pozno jeseni, najbolje oktobra ali novembra, najpozneje pa, ko zapade sneg in ko so temperature pod ničlo. Vztrajamo do konca zime, s pomladjo pa postopoma prenehamo, saj morajo ptice ohraniti naravni nagon. Nadvse rade imajo šipek, robido, maline, črn trn, glog, mokovec, brek, skorš, črni bezeg, rdeči in rumeni dren, jerebiko, dobrovito, ognjeni trn, bršljan, divjo trto in podobno, zato mislimo tudi na njih, ko zasajamo vrt in obrezujemo.
Še opozorilo: zgodi se, da pod krmilnico opazimo nenavaden plevel – glede na njeno trdovratnost je to povsem lahko ambrozija. Cvetni prah te invazivne tujerodne rastline je škodljiv za ljudi, zato jo v primeru najdbe uničimo.
