Preden posadimo drevo ali grm, si oglejmo odraslorastlino, da bomo vedeli, kako se razraste in kako visoko v nebo seže. Javor ima kroglasto obliko krošnje, smreka stožčasto, ginko pa povsem samosvojo – nepravilno.
Vrt kot celota je lep zaradi skladnosti, urejenih razmerij med rastlinami, in ne toliko zaradi posameznih lastnosti izbranih rastlin. Velika pestrost, preveč različnih rastlin, nedorečene oblike..., to so pogosto ovire za splošen občutek urejenosti.
Če drevesa in grme pogledamo nekoliko bolj od daleč kot navadno, bomo opazili prav lepe likovne lastnosti njihovih krošenj. Obliko krošnje lahko opazujemo tudi pri vseh neolistanih drevesih in grmih, pri čemer je v tem času še posebno zanimivo opazovati smer rasti vej in vejic, njihovo gostoto in razporeditev v krošnji (habitus rastline).
Oblike dreves in grmov
Po obliki ločimo kroglaste krošnje, kakršno ima, denimo, javor (Acer rubrum), kupolaste, kakršno ima cigarovec (Catalpa bignoides), ali nam zelo znane stožčaste, tako ima namreč smreka (Picea sp.). Breza (Betula pendula) ima lepo jajčasto, topol (Populus nigra 'Italica') ima stebrasto, značilno lijakasto nosi okrasna češnja (Prunus serrulata 'Kanzan'), ruj (Rhus typhina), ki raste pri nas na Krasu, se razrašča dežnikasto. Pradavno drevo ginko (Ginkgo biloba) ima nepravilno krošnjo tako kot ognjeni trn (Pyracantha coccinea). Grme delimo še na tiste, ki se plazijo po tleh, tako se, denimo, plazi plazeči brin (Juniperus horizontalis 'Prince of Wales'), in grme s srednje pritlehno rastjo, kakršen je kitajski brin (Juniperus chinensis 'Pfitzeriana'). Med zanimivejše spadajo tisti, ki se razraščajo v obliki grude, ki je geometrijsko gledano nepravilna oblika rasti pokrovnih grmovnic, na primer ciprese (Juniperus chinensis 'Plumosa Aurea').
Zaporedje, harmonija in kontrast
Oblike rastlin lahko na vrtu kombiniramo po pravilih za kompozicijo prostora: zaporedje, harmonija in kontrast, pri čemer je vzor vedno narava.
Primer uporabe zaporedja so drevoredi. Lepa je lahko tudi kombinacija stožčaste oblike omorike (Picea omorika) in kroglastih ali dežnikastih listopadnih dreves in grmov, s čimer ustvarjamo kontrast.
Odločimo se lahko tudi za bolj poenoteno zasaditev rastlin s kroglasto ali kupolasto krošnjo, pod katerimi zasadimo še okrasne grmovnice in trajnice v manjših različicah, s čimer dosežemo svojevrstno harmonijo.
Šele ko smo razčlenili vrt, se začnemo odločati, katere rastline bomo izbrali in posadili. Pri načrtovanju celote je atraktivnost posamezne rastline šele v drugem planu.
Za majhen vrt le eno večje drevo
Zima je idealen čas za načrtovanje vrta. Preden zasadimo prvo lopato, opazujmo druge vrtove, parke in prebirajmo literaturo. Pozanimajmo se o lastnostih izbranih rastlin, razmerah, potrebnih za uspešno rast, in, kot rečeno, vedno upoštevamo velikost in obliko odraslih rastlin.
Za majhen vrt je na primer dovolj eno večje okrasno drevo ali gruča treh manjših, ki so med seboj v pravih razmakih.
O tem, kako in kam zasaditi brezo, topol ali brin, okrasno češnjo..., pa v naslednjih prispevkih.
Zgledujmo se po naravi
Pri oblikovanju vrta kot celote in kombiniranju različnih oblik rastlin uporabimo pravila členjenja prostora, pri čemer se zgledujmo po naravi. Pri določanju razdalje sajenja vedno upoštevajmo velikost in obliko krošnje odrasle rastline. Le tako bo rastlina razvila lepo naravno obliko, ki je določena v njenem genskem zapisu, vzdrževanje pa bo veliko lažje. Citat Poudarek
