ČAKA NAS VRT

Za seme odberemo najbolj slastne plodove

Objavljeno 20. avgust 2016 15.00 | Posodobljeno 20. avgust 2016 15.00 | Piše: Alenka Kociper

Za seme odberemo najbolj slastne plodove.

Paradižnik ima rad sončno lego in srednje težka, dobro odcedna tla.

Pridobivanje semen z domačega vrta je vse bolj popularno, pri tem pa so dragoceni nasveti izkušenih vrtnarjev, ki so to počeli že v času, ko se semen še ni dalo dobiti v vsaki trgovini, tudi špeceriji. Kdor se s tem izzivom spopada prvič, naj se za začetek odloči za semena, ki jih je preprosto pridobiti, prava izbira je paradižnik.

»V življenju še nisem kupil sadike paradižnika,« se pohvali sosed, ki je pred leti vzgajal tudi po sto sadik, vse iz semen, ki jih je sam pripravil.

Seveda vse potem niso zrasle na njegovem vrtu, ampak jih je velikodušno razdajal po vasi. Glede na rezultate je zato več kot primeren za dajanje nasvetov o pridobivanju semen. »Veš kaj, res ni treba preveč komplicirati, je pa treba imeti čas, in raje delam po bolj zapletenem postopku, da dobim res kakovostna semena,« pravi nadvse pedantni možakar, ki za seme vselej odbere najboljše in najbolj zdrave plodove, ki so pogoj, da bodo tudi bodoče rastline zdrave in rodne.

Fermentacija za večjo kakovost

Najbolj preprosto je, da semena, ki jih dobimo iz prerezanega ploda, v gostem cedilu do čistega speremo z vodo, razporedimo po papirju, ki dobro vpija vlago, recimo brisače ali časopis, in jih damo sušiti.

Semena lahko kar poberemo iz mesa, v tem primeru seveda ne bodo tako čista. V toplem vremenu se posušijo približno v enem tednu, če je hladneje in vlažno, poiščimo prostor za sušenje v zaprtih prostorih.

Drugi, bolj zapleten, a zato tudi učinkovitejši način je priprava semen s fermentacijo. Semena grobo očistimo, damo v steklen kozarec in jih zalijemo z vodo. Zapremo in pustimo stati v temnem prostoru približno en teden, pri čemer vsebino vsak dan dobro pretresemo. V kozarcih bo nastala gosta sluz, zdrava semena bodo potonila, slaba bodo plavala na vrhu. Sluz odstranimo, semena pa damo v cedilo in jih dobro speremo z vodo ter damo sušiti.

Postopek traja nekoliko dlje, vendar se v tem procesu semena razkužijo, tako da bo naslednje leto manj skrbi zaradi morebitnih bolezni, poleg tega se razkroji gosta snov, ki ovija semena in zavira kaljenje.

Taka semena bodo zato bolj in dlje kaljiva. Medtem ko je le sušena treba porabiti že v naslednji sezoni, fermentirana ohranijo kaljivost vsaj tri leta, nekateri zagotavljajo, da celo sedem let. Kar je dobrodošlo tudi ob slabi letini, ko ne bomo mogli pridobiti kakovostnega semena in bomo prihodnjo sezono uporabili stara.

Pred hrambo ne pozabimo označiti

No, moj pedantni sosed opozarja na še eno pomembno stvar, in sicer na označevanje posušenih semen, sicer bo naslednje leto, ko bomo nadaljevali postopek vzgoje sadik in sajenje na prosto, nastal pravi kaos: »Že pred postopkom sušenja označite, na katerem krožniku ali papirju je seme katere sorte. Posušena spravite v male papirnate vrečke ali kuverte in nanje zapišite sorto in datum pakiranja, da boste vedeli, do kdaj so uporabna.«

S pridobivanjem svojih semen ne bomo le prihranili, temveč si bomo zagotovili zdrav in predvsem kontroliran saditveni material za svoj vrt.

Poleg tega so semena, pridobljena iz rastlin z domačega vrta, prilagojena na okolje in zemljo, kjer rastejo, zato bolje uspevajo. In ne nazadnje ne pozabimo na pomen ohranjanja posameznih vrst oziroma sort. 

Deli s prijatelji