Z vonjem po medu

So vse bolj priljubljeni, a za marsikoga še vedno precej nenavadni hišni ljubljenčki. Podnevi spijo, ponoči pa rogovilijo. So zvedave zverinice, ki jih vsaj pregovorno poznamo po izrazitem vonju. Govorimo seveda o dihurjih.

Zver, ne glodavec

Beli dihurji ali vretice so udomačene živali. Človek naj bi jih udomačil že pred približno 2500 leti. V nasprotju s prepričanjem mnogih niso glodavci, temveč zveri, saj izhajajo iz družine kun. Čeprav jih poznamo pod imenom beli dihurji, ne pomeni, da so nujno bele barve. Najpogosteje so rjavi z značilno temnejšo masko okrog oči. Zaradi selekcije so zelo pogoste tudi živali brez pigmenta. Njihovo telo je valjasto in prekrito s kožuhom. Imajo značilno grbasto držo. Samci so večinoma veliko večji in težji od samičk. Teža odraslih samic je nekje med 500 in 1200 grami, samci pa lahko tudi presežejo dva kilograma. Dihurji bolj slabo vidijo, vendar dobro razločijo gibanje. Imajo dobro razvita sluh in vonj.

Smrdi kot dihur

Ko slišimo za to žival, najprej pomislimo na njen zloglasni vonj. Tudi pregovorno pogosto rečemo, da nekaj smrdi kot dihur. Beli dihurji v resnici ne smrdijo, seveda pa imajo tako kot vse živali značilen vonj. Ta je nekoliko poseben (po mošusu), nekatere spominja celo na med. Lahko pa smrdeč vonj oddajajo v izrednih situacijah – kadar se prestrašijo ali ob povečanem občutku ugodja, denimo ob crkljanju. Vonj je izrazitejši pri nekastriranih samcih, še posebno v obdobju gonitve. Omilite ga lahko z rednim čiščenjem kletke, in ne s prepogostim kopanjem, s katerim boste dosegli ravno nasprotni učinek od zaželenega. Na vonj domačih dihurjev pomembno vpliva tudi prehrana. Ker so zveri, so izključno mesojedi. Lahko jih hranite z mesom, ribami ali z za njih ustreznimi briketi. Da bi zadostili vsem njihovim potrebam po vitaminih in mineralih, jim lahko občasno ponudite tudi drobovino in kosti, nadvse dobrodošla popestritev njihovega jedilnika pa so jajca.

Vedno na vrvici

Najprimernejše bivališče za dihurje je stanovanje. To naj bo zaščiteno in varno, saj so radovedne zverinice in jih kaj hitro lahko zamika električni kabel vašega prenosnika ali zemlja v lončnicah. Da bi se izognili preurejanju stanovanja, ima večina lastnikov dihurje zaprte v kletkah, ki morajo biti ustrezno velike in opremljene. Poskrbite, da boste svojega ljubljenčka navadili na uporabo mačjega stranišča. Vesel bo, če ga boste odpeljali na krajši sprehod ali mu omogočili, da nekaj časa preživi na vrtu. A pozor: vedno ga imejte na vrvici oziroma povodcu, saj so dihurji precej hitri in bi lahko pobegnili ali se zatekli v kotiček, kjer ga boste težko prijeli.

Pozor, grizem

Zaradi svojega metabolizma večino dneva prespijo. Največ energije imajo v nočnih urah, ko so pripravljeni na vse vrste vragolij. Takrat se radi igrajo in potrebujejo veliko pozornosti. Če se oglašajo z gaganju podobnim zvokom ali mahajo z repom, pomeni, da so prijetno razburjeni in navdušeni nad igro. Dihurji radi grizejo in navadno ne pustijo vsakomur, da vtika prste v njihovo kletko. Zato je zelo pomembno, da jih socializirate, jih naučite pravil in ste dosledni, dokler so še mladi. Ti prikupni kosmatinci lahko sobivajo denimo s psi ali mačkami, vendar bodite pri navajanju nanje previdni, še zlasti ob prvih srečanjih. Ob primerni socializaciji in potrpljenju boste svojega dihurja nedvomno vzgojili v domačega ljubljenčka, ki vam bo vračal pozornost.