Razprostira se vse od bolgarske meje do Ukrajine, na katero meji ob velikanskem izlivu Donave. Za petino Slovenije velika rečna delta je prepredena z vodnimi kanali, slepimi rokavi, jezeri, močvirji, poplavljenimi gozdovi. Med drugim je tu pomembno gnezdišče številnih ptic, vode pa so bogate z ribami. Zaradi vsega tega je del območja od leta 1991 na Unescovem seznamu naravne dediščine. Ob največji evropski reki sem prvič zaslutil počitniško vzdušje. Naporna celodnevna vožnja je bila nagrajena z razgledi na reko in njene zarasle rokave. V njih so bili zasidrani čolni in manjše ladje, ki so pričali o tem, da je turizem prodrl tudi v ta naravni labirint. Vas Enisala je ena izmed mnogih narodnostno mešanih v tem delu Romunije. V njej poleg Romunov živi največ Rusov, sosednje vasi pa so znane po turški in tatarski skupnosti. Multietničnost tod že dolgo ni problematična, prej nasprotno. Različne kulture so prispevale k zanimivim običajem, narodnim nošam in pestri kulinarični ponudbi. Vse to sem lahko okusil v privlačnih bungalovih na robu vasi.
Bivanje v pravljičnih hiškah
Postavil jih je domačin Gibi, ki je poldrugo desetletje delal v turističnih agencijah na Švedskem. Šele tam je začel ceniti neokrnjeno naravo in daleč od doma je spoznal, da je delta Donave pravi zaklad. Eden izmed prvih je sklenil ponuditi turistično udobje v kmečkem okolju. Na razglednem kraju je postavil restavracijo in nekaj bungalovov. Pri gradnji je uporabljal tradicionalne naravne materiale, kot so les, glina, apno, trsje … Okroglim hiškam dajeta poseben čar modra barva in rustikalna notranja oprema s kmečkimi elementi. Gručo bungalovov je poimenoval Safari Village. Kar posrečeno, saj se gostje lahko odpravijo na občudovanje vodnih prostranstev s čolnom ali pa na spoznavanje okoliških gričev, s katerih sega pogled vse do morja. Na enem izmed njih vabi k postanku srednjeveška utrdba.
Štoparke plačujejo
Vožnjo proti morju mi je popestrila simpatična avtoštoparka. Študentka Elena me je po težavnem sporazumevanju v vasi Enisala presenetila z izvrstno angleščino. Mladi v Romuniji pogosto govorijo več tujih jezikov. A kljub temu se morajo zadovoljiti s slabo plačanimi deli. »Štiristo evrov je že zelo solidna plača in zato smo zanimivi za tuja podjetja,« pove Elena. »Le kje v Evropi še lahko dobijo visoko izobražene delavce za ta denar! Kadar utegnem, delam kot receptorka v hotelu in vse leto varčujem, da si lahko poleti privoščim potovanje po Evropi. A pri tem me je včasih sram, da imam romunski potni list. Predvsem pri vstopu v Anglijo so me preverjali kot najhujšo kriminalko! Romuni smo žal na slabem glasu zaradi številnih Romov in raznih prevarantov, ki odhajajo proti zahodu v iskanju večjih zaslužkov …«
Ob slovesu mi je samoumevno ponudila denar za vožnjo. Najprej sem se branil, potem pa popustil, saj sem že vedel, da je v Romuniji samoumevno, da avtoštoparji plačujejo za vožnjo. Običajno nekaj manj, kot bi plačali za avtobus.
Kilometri plaž in brazilski karneval
Morsko obalo sem začel spoznavati v najbolj znanem romunskem letovišču Mamaia, ki se je razvilo ob skoraj deset kilometrov dolgi peščeni obali. Hoteli različnih velikosti in kategorij se vrstijo na manj kot kilometer širokem pasu zemlje, ki morje loči od jezera Siutghiol. Ob jezeru je speljana za romunske razmere presenetljivo sodobna cesta šestpasovnica, hoteli pa so postavljeni v zelenem pasu med morjem in cesto. Ob tudi več kot sto metrov široki peščeni plaži je speljana promenada, obdana s številnimi trgovinami in gostinskimi lokali. Tukaj je idealno prevozno sredstvo kolo, omislite pa si lahko celo prevoz z gondolo! Ta je speljana tik nad najvišjimi hoteli in povezuje obrobje pristanišča Constanta s središčem Mamaie.
Je to res Vzhodna Ibiza?
Turističnemu mestu z okoli sedemdesetimi hoteli zaradi številnih nočnih klubov, festivalov in glasbenih dogodkov pravijo kar Vzhodna Ibiza. Sem se čez poletje preselijo celo najbolj znani klubi iz prestolnice Bukarešte, saj se jim obeta dober zaslužek. Pred dragimi hoteli in najbolj modnimi klubi stojijo prestižni avtomobili, v gostinskih lokalih pa se razkazuje bogata elita v dragih oblačilih. Poleti se tu zvrsti okoli milijon obiskovalcev. Med njimi je več kot polovica domačih gostov, čeprav so cene za njihov standard kar visoke. Odprtje sezone je sicer že 1. maja, ko poteka tradicionalni tridnevni klubski festival z glasbo in plesišči na plaži. Potem do konca junija vlada zatišje, julija pa sledi eksplozija zabave. Tudi s pravcatim brazilskim karnevalom, ki s parado kar nekajkrat poživi poletno dogajanje.
Razkošje hotelov
Prve hotele za petične goste so zgradili v začetku prejšnjega stoletja. Toda v socialističnih časih niso več našli posluha za razkošno gradnjo in v Mamai so prevladali dolgočasni uniformirani hoteli. Žal tudi sodobne zgradbe ne izstopajo posebno. Privlačna izjema je hotel Iaki, katerega zunanjost spominja na najslavnejše čase. Razkošno pročelje nekdanjega hotela Bucuresti vzbuja pozornost že od daleč. Po temeljiti obnovi leta 2001 so v njem odprli sodobno spa središče, ki je še danes eno najboljših ob romunski obali. Na razkošje minulih dni spominjata tudi hotelska avla in velika restavracija. Gastronomska ponudba je na pričakovano visoki ravni. Eden izmed chefov je bil celo zmagovalec romunskega resničnostnega šova Masterchef. Od leta 1999 je lastnik hotela najbolj znan romunski nogometaš Gheorge Hagi. Pred desetletji eden najboljših napadalcev v Evropi je še danes najboljši strelec romunske reprezentance. Imenovali so ga Kralj pa tudi Karpatski Maradona.
Pozor pred poceni nakupi
Mamaia je živahna noč in dan. Poleg gostinskih lokalov vabijo tudi številna športna središča in eden prvih vodnih parkov v Romuniji. Tudi po nakupih se ni treba odpraviti daleč, saj obalno promenado spremljajo številne trgovine. V njih najraje vidijo domačo valuto lei, zato skoraj za vsakim vogalom stoji menjalnica. Pri menjavi pa je potrebna manjša previdnost, saj vas lahko hitro prevarajo z nepričakovano provizijo ali tečajem, ki ni napisan na vidnem mestu. Najvarneje je menjati v menjalnicah Balkan exchange ali pa v bankah, čeprav je tečaj v slednjih nekoliko slabši.
Obisk Constante
Za popestritev si velja omisliti izlet v največje romunsko pristaniško mesto Constanta, ki je bilo nekoč grška kolonija. Tja se je najbolje odpraviti kar z enim izmed kombijev, v katerih poteka javni promet. Mesto z okoli 300.000 prebivalci je nekdaj slovelo kot središče zabave, a danes mu je primat prevzela Mamaia. Staro središče se postavlja z nekaj veličastnimi cerkvami, mošejo in palačami, zanimivim etnografskim muzejem, akvarijem in delfinarijem ter privlačno obalo. Ob slednji od leta 1911 stoji igralnica, zgrajena v slogu art nouveau. Žal že več kot desetletje čaka na obnovo, a tudi v napol razpadajočem stanju vzbuja spoštovanje. Tudi velik del starega dela mesta je potreben obnove, katere se lotevajo (pre)počasi, tudi s pomočjo evropskih sredstev. Od tod se na vse strani širijo blokovska naselja, ob glavnih prometnicah pa se vrstijo trgovine.
Potrošniška meka
Cene so za naše razmere dokaj ugodne, ponudba pa solidna. Le pri sumljivo poceni izdelkih znanih svetovnih modnih znamk je potrebna previdnost. Precejšnja verjetnost je, da so oblačila ponarejena. Najbolj priljubljena ulica za nakupovanje je Stefan cel Mare, na obrobju mesta pa vabijo trgovska središča, med katerimi je najnovejša pridobitev Maritimo.
Južno od Constante se zvrsti še nekaj turističnih letovišč z zanimivimi imeni Neptun, Jupiter, Venera, ki pa so veliko mirnejša od Mamaie. Vsa se ponašajo z dolgimi peščenimi plažami in privlačnim morjem, ki se poleti ogreje tudi čez 25 stopinj Celzija. Nekatera letovišča so znana po zdraviliški dejavnosti, saj so že vsaj pol stoletja specializirana za razvajanje z blatnimi kopelmi.
Ob manj obljudenih delih obale je urejenih več avtokampov, ki ne ponujajo posebnega udobja, so pa zelo poceni. Sicer pa si marsikdo privošči kar kampiranje na plaži. Slednje je še posebno priljubljeno v manjšem turističnem kraju Varna Veche v bližini meje z Bolgarijo. Tu so se že v času komunistične vladavine radi zadrževali različni alternativni umetniki. Posebno sproščeno vzdušje je mogoče v gostinskih lokalih in na glasbenih dogodkih občutiti še danes.