»Vzorci so naša lekcija življenja, najgloblja prepričanja, ki jih pridobimo v otroštvu. Vzorca se naučimo, priučimo ali nam je vsiljen. To je povezano z odraščanjem, socializacijo, učenjem. Čeprav težko razumemo, da je tako, ga dobimo, ker ga potrebujemo,« Dušica Čičigoj začne razlago o vzorcih. »Naša duša poišče pogoje, pri kakšni mami in očetu se bo lahko reinkarnirala, da bo dobila prav tiste vzorce, lekcije, ki jih mora predelati,« nadaljuje. »Nekateri ljudje še vedno težko razumejo in sprejmejo, da naša duša poišče starše, a tako je,« pojasni. »Živimo v družini, ki nam omogoča, da doživljamo stvari, ki so za nas kot otroka boleče, krivične, to pa zato, ker smo kot duša to potrebovali. Po to smo v določeno družino prišli. Treba pa je poudariti, da nam starši tega ne počnejo zato, da bi nas prizadeli, ranili, tako ali drugače zlorabili. Ravnajo tako, kot so se naučili od svojih staršev. To, kar nosijo v sebi, iz otroštva ali so izkusili v življenju, se avtomatično energijsko prenaša na otroke,« razloži.
Vzorci so kot plevel, izpuliti moramo korenino
Kaj pa nam povzročajo vzorci? »So, na primer, kot trn v telesu. Nekdo nam stopi na nogo, kjer imamo trn. Odzovemo se agresivno, osebo naderemo, lahko tudi udarimo, obsojamo, smo žaljivi, čeprav ni vedela za naš trn (vzorec), bila je le sprožilec naše bolečine (vzorca) iz otroštva. Če trna (vzorca) ne bomo izpulili, se bo sčasoma zagnojil in imeli bomo težave,« pojasni Dušica. Vzorci nam povzročajo nelagodje in težave, če jih ne ozavestimo in predelamo, lahko sprožijo bolezni, ki so v bistvu blokirana negativna, ranjena čustva. Ko smo zataknjeni v negativne občutke, nas vzorci blokirajo, povzročajo nezadovoljstvo, nemir, konfliktne situacije, veze z 'napačnimi' partnerji, za vse to pa običajno krivimo druge. »Partnerji so na primer najboljši sprožilci naših vzorcev,« pove izkušena terapevtka. »Dokler pa za svoje situacije obsojamo druge, smo še daleč od lepega in srečnega življenja,« je jasna.
»Tudi v šoli, dokler določenega znanja ne usvojimo, ne moremo naprej. V življenju je povsem enako. Dokler lekcij ne predelamo, se nam bodo dogajale slabe stvari, samo igralci se menjajo,« ne ovinkari. »Ko dozorimo do te mere, da lekcije predelamo, pridemo do spoznanja, da nam takšno življenje ni več všeč, in želimo spremembo. Takrat lahko vzorce presežemo,« pove. A ker smo jih dolga leta nosili v sebi, so vzorci v naši podzavesti zakoreninjeni in čvrsti. Zato tak proces poteka korak za korakom. »Vsakomur, ki pride k meni, povem, da se to ne bo zgodilo čez noč in samo od sebe, potrebna sta čas in redno delo, če želimo večji del vzorcev predelati temeljito in korenito. Dela se na več ravneh, saj nimamo le fizičnega telesa. Brez dela ni uspeha in nihče tega ne more narediti namesto nas. Od vsakega posameznika je odvisno, koliko in kaj je pripravljen narediti za svojo srečo in lepše življenje,« pove Dušica jasno, a s spodbudnim nasmeškom.
Ko vzorce kot plevel izpulimo s koreninami vred, se isti vzorec ne bo več pojavil, se pa vseh ne moremo znebiti, za to bi potrebovali nekaj življenj dela na sebi,« še pove. In kaj pridobimo? »Ko predelamo 70 do 80 odstotkov vzorcev, postane naše življenje lepše, bolj umirjeno, manj situacij in ljudi nas draži. Preidemo v pozitivno energijo in privabljamo takšne situacije in ljudi. Predvsem pa smo zdravi,« poudari. »Delo na sebi je konstanta za vse življenje, a sčasoma, z rezultati, ki jih dosežemo, preide v veselje,« je prepričana Dušica.
| Moja izkušnja terapije pri Dušici *** Po dobrem letu trdega dela na sebi sem lansko jesen obtičala. Zavedala sem se, da so omejitve v moji glavi, a jih nisem znala preseči. Obenem sem že dlje čutila, da sem brez prave energije. A ko je učenec pripravljen, pride učitelj. Prišla sem do Dušice Čičigoj, ki dela v Grosuplju, za tiste bliže Obali pa tudi v Kopru, kjer je odraščala. Je terapevtka številnih znanj, ki jih je z leti izoblikovala v svojo metodo, ki, preverjeno, učinkovito deluje. Pomaga vsakomur, ki je pripravljen delati tudi sam. Na najinem prvem srečanju je mojo dušo videla v tem in prejšnjih življenjih njenega obstoja, takoj mi je povedala tudi, da se vrtim v krogu zaradi vzorcev, ki me omejujejo. Ti so bili že tako razraščeni, da je bil moten tudi pretok energije v telesu, ki sem je imela komajda še kaj. Izvedela sem, da bova zdravili malo Polono, tisto, ki je bila ranjena in v meni oživi vsakič, ko mi nekdo prebudi občutke, ki sem jih ob določenih situacijah doživljala v otroštvu. Na terapije sem hodila redno, doma pa dnevno opravljala naloge. Velikokrat ni bilo lahko, a sem vztrajala. Glava se je močno upirala, odzivalo se je tudi telo. Od slabosti, vrtoglavic, nenadnih, a močnih bolečin med pisanjem ali govorjenjem, vrele so solze in slike bolečih spominov. Veliko je bilo... Vsega. A ko se danes ozrem nazaj, sem hvaležna, vesela in ponosna. Moje življenje je lažje, na sebi delam naprej, tudi z Dušico. Danes že lahko povem, da nas vzorci sicer res močno zaznamujejo, a se jih da preseči. |
Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.
