Sort fižola je ogromno, prav toliko možnosti uporabe. Nekatere uživamo v stroku, druge v zrnju, ene sušimo, druge uporabimo sveže, glede na rast pa ločimo visoki in nizki fižol. Nizki raste v grmičkih, visoki, ki zraste tudi do tri metre v višino, pa potrebuje oporo. Običajno uporabimo prekle, ki jih postavimo v vrsto, lahko pa naredimo nekakšne piramide. Po štiri postavimo v kvadrat, med njimi naj bo slab meter razdalje, in jih na vrhu z vrvico povežemo v konico. Za oporo mu lahko posejemo koruzo.
Zorel bo vse do jeseni
Visoki fižol sejemo od začetka maja do sredine junija, torej je skrajni čas, da to storimo. Nizkega lahko sejemo od maja pa vse do konca julija, če ga sejemo vsaka dva tedna, bomo pobirali sveže stroke vse poletje in pozno v jesen, do oktobra. Sicer ga sejemo v brazde ali v skupinah po par semen. V brazde sejemo po eno zrno na vsakih pet centimetrov, v skupinah pa sejemo skupaj po pet do osem semen. Med skupinami naj bo slabega pol metra razmika pri nizkem in malo več pri visokem fižolu. Medvrstne razdalje pa naj bodo pri nizkem pol metra, pri visokem pa približno meter.
Prijazen in koristen sosed
Fižol ni zelo zahtevna vrtnina, je pa zelo koristna za zemljo. Kot tudi druge stročnice namreč s pomočjo simbiotskih bakterij, ki so v majhnih gomoljčkih na koreninah, veže dušik iz zraka. Ta ostane v tleh na razpolago rastlinam, tudi tistim, ki jih sadimo za fižolom. Zaradi tega nam nizkega fižola sploh ni treba gnojiti, visokemu pa namenimo le malo komposta ali kupljenega organskega gnojila. Poleg tega se razume z večino vrtnin, zato omenimo le tistih nekaj, ki jih ne mara preveč. To so čebula, por, paprika, sladki komarček, niti z grahom in baziliko ga raje ne sadimo. Zato pa mu je za družbo dobro posaditi šetraj, ki bo ga branil pred nadležnimi ušmi.
Sejemo po eno zrno na vsakih pet centimetrov.
Potrebuje veliko vode
Fižol je zelo hitro rastoča rastlina in za svoj razvoj potrebuje veliko vode. V sušnih mesecih ga je treba zalivati, potrebo po vodi pa zmanjšamo, če okoli njega namestimo zastirko. Na dovolj vlage ne pozabimo zlasti v času, ko začnejo nastajati cvetovi in stroki. Rastlina, ki bo imela dobre razmere za rast, torej tudi dovolj vlage, bo ustvarjala vedno nove cvetove in stroke. Fižol pobiramo sproti, kakor zori. Če nam uide, ga pustimo na rastlini in ga pozneje uporabimo v zrnju. Ko rastlina neha roditi, jo odrežemo tik nad zemljo, korenine pa pustimo v njej kot hranilo.