Praznovanje poletnega solsticija izvira iz poganskih časov, ki so mu pri nas nadeli krščansko preobleko in je povezano z Janezom Krstnikom. Tedaj – še bolj običajno pa tri dni pozneje, na 24. junij – obudimo starodavno tradicijo prižiganja kresov in v njem pogosto najdemo odličen izgovor za zabavo vsakršne vrste. Slavijo ga marsikje po svetu, čeprav morda malce drugače.
1. Skrivni solsticij, Islandija: le kje je bolje doživeti in praznovati najdaljši dan v letu kot v deželi polnočnega sonca? Na Islandiji na ta dan sonce utone komaj okoli polnoči in začne vzhajati že slabe tri ure pozneje. Zaradi česar morda niti nima smisla iti spat, mnogi se raje udeležijo tridnevnega rajanja, glasbenega festivala v Reykjaviku, ko se 72 ur razlega glasba priznanih domačih in tujih glasbenikov.
2. Stonehenge, Velika Britanija: k skrivnostnemu kamnitemu krogu Stonehenge, ki še danes buri domišljijo, ljudje romajo vse leto. Ob poletnem (in tudi zimskem) solsticiju pa privabi na tisoče tistih, ki se želijo pokloniti soncu in ga pozdraviti. Še zlasti ker se na ta dan dohod do Stonehenga poravna s soncem. Lani je poletni sončni obrat tam pričakalo približno 23.000 ljudi.
3. Solsticij na Times Squaru, ZDA: v mestu, ki nikoli ne spi, praznujejo prehod v poletje na prav poseben način. Newyorško cestno vozlišče in trg Times Square se namreč spremenita v velikanski poligon za ljubitelje joge. Že 13 let prirejajo enodnevni festival joge, ki se začne ob sedmih zjutraj in konča, ko zaide sonce.
4. Kresovi na solsticij, Avstrija: prižiganje kresov na vrhovih vzpetin je alpska tradicija na najdaljši dan v letu, povezana s starodavnim obredom, s katerim so se ljudje na kresno noč poklonili Zemlji. Tako še danes po vsej Avstriji, še zlasti na Tirolskem, noč razsvetljujejo z ognjem ožarčeni vrhovi, vzpenjače na te hribe pa vozijo pozno v noč.
5. Kupala, vzhodna Evropa: po državah vzhodne Evrope praznujejo ljudski praznik kupalo, ki temelji na poganskem čaščenju najdaljšega dne v letu. V mitologiji je povezan z rodovitnostjo in vrhuncem dozorevanja rastlin, ki imajo na ta dan največjo moč. Zato takrat mnogo žensk hodi od hiše do hiše, prepeva kresne pesmi, glave pa jim krasijo venci iz rastlin. Te ponekod v obetu ljubezni spuščajo v vodo. Spet drugod ta praznik praznujejo s preskakovanjem kresov.
6. Kresna noč, Švedska: kresna noč je na Švedskem eden od najpomembnejših dogodkov leta. Švedi si glave pokrijejo z venci iz divjega cvetja, uživajo v prigrizkih iz slanikov, lososa in krompirja, pijejo žganje in poplesavajo okoli mlaja, okrašenega z zelenjem in cvetlicami. Poletni solsticij slavijo po vsej državi, a eno od bolj priljubljenih praznovanj je tisto, ki se odvija v stockholmskem muzeju na prostem Skansen.
7. Astrofest, Hrvaška: v zvezdarnici istrskega mesteca Tićan se na najdaljši dan v letu zberejo ljubitelji astronomije in glasbe, ki slavijo prihod poletja s prepletom opazovanja zvezd, prižiganjem kresa, plesom okoli ognja in v krogu bobnov ter koncertnimi vložki. Vse do sončnega vzhoda okoli pete jutranje ure.
