Med vrtičkarji se je že dodobra uveljavila zapoved, da zemlja naj ne bo nikoli prazna, ne poleti ne pozimi. Golo prst med rastočimi zelenjadnicami zaščitimo z zastirko na primer iz pokošene trave ali suhega listja. Na prazne grede, ne glede na čas, pa sejemo rastline za zeleno gnojenje ali zeleni podor, kot jim tudi pravimo. Od zelene odeje bo imela prst večkratno korist, zaščitena bo pred vremenskimi vplivi, mrazom, vetrom, soncem, hkrati pa bodo rastoče rastline prst rahljale in jo obogatile s hranilnimi snovmi.
Zeleno gnojilo vse leto
Čeprav setev za zeleno gnojenje večinoma povezujemo z zimskim počitkom, jo velja uporabiti tudi med letom, vselej ko se kje pojavi prazna gredica. Lastnost rastlin, primernih za zeleno gnojenje, sta med drugim hitra kaljivost ter hitra in bujna rast, tako da so tla zaščitena v kratkem času, velika pa je tudi masa, ki jo lahko vdelamo v zemljo.
Spomladi jih sejemo kot predposevek, pred setvijo glavnega posevka jih požanjemo in uporabimo kot zastirko ali vdelamo v tla. Jeseni, ko poberemo pridelke, jih sejemo kot naknadni posevek, ki ga na vrtu pustimo čez zimo. Izbiramo lahko med neprezimnimi rastlinami, to so na primer ajda, modra facelija, bela gorjušica in oljna redkev, in prezimnimi, to so prezimno žito, prezimne križnice in metuljnice.
Prezimita tudi zimska špinača in motovilec. Neprezimne rastline čez zimo na gredi propadejo in jih spomladi samo vdelamo v prst, prezimne pa ob prvih otoplitvah znova poženejo. Pustimo jih rasti, dokler grede ne potrebujemo, takrat jih pokosimo, vdelamo v tla ali uporabimo kot zastirko na drugih gredah.
Ta večni kolobar
Pri izbiri rastlin za zeleni podor upoštevamo čas setve, rastline pa naj dajejo veliko zelene mase in hitro rastejo. Najpogosteje sejemo križnice, facelijo, ajdo, prezimno žito, lucerno in drugo deteljo pa tudi vrtnine, ki jih sicer sejemo za uživanje, na primer špinačo, radič ali prezimno listnato solato. Od teh rastlin imamo dvojno korist, nekaj jih pojemo, nekaj pa spomladi vkopljemo kot zeleno gnojilo.
Sicer pa pred setvijo zelene odeje premislimo, kaj bo na posamezni gredi raslo za tem, in pri tem upoštevajmo kolobar. Kot vemo, si ne smejo slediti sorodnice, zato na primer na gredo, kjer bomo na pomlad sadili zelje, brokoli, ohrovt, cvetačo ali kolerabo, jeseni ne sejmo oljne ogrščice ali oljne redkve, ki sta tudi križnici. Glede kolobarja je najbolj varna facelija, ki ni v sorodu z nobeno zelenjadnico, zato jo lahko sejemo brez skrbi kamor koli.
Rastline za zeleni podor delimo na prezimne in neprezimne. Med prvimi omenimo rž, inkarnatko in lucerno. Med neprezimnimi, ki jih lahko sejemo še septembra, pa omenimo ajdo, modro facelijo, oljno redkev, belo gorjušico in volčji bob.
