Vrtnice potrebujejo škarje tudi poleti

V osnovi je poletno obrezovanje preprosto, pa vendar različno pri različnih skupinah vrtnic. Najmanj je treba premišljevati pri najbolj plemenitih vrtnicah, pri skrižanih čajevkah. Pri teh gremo od odsluženega cveta po poganjku navzdol in odrežemo nad listom, ki je sestavljen iz petih lističev. Sprva so pod cvetom posamični listi ali listi iz treh lističev. Ko pridemo nad polno razvit list iz petih lističev, režemo.

Režemo pol centimetra nad listom

Zakaj režemo nad listom? Ker v zalistju čaka brst, ki bo odgnal v nov poganjek in se okronal s cvetom. Včasih je že lepo viden, drugič še nerazvit, a se bo gotovo pokazal in odgnal.

Brsti so vedno v zalistju in zato moramo vrtnice vedno rezati nad listom, in to ravno prav nad listom.

Če odrežemo tik ob listnem peclju, lahko brst v vročini propade. Če režemo na sredini med dvema listoma, ostanejo nelepi štrclji, ki se posušijo. Režemo približno pol centimetra nad listom.

Skrižane čajevke, to so vrtnice z enim ali morda tremi »cvetličarskimi« cvetovi na vrhu poganjka, se na vrtu obnašajo različno. Večinoma so šibke rasti in imajo bolj prosojne krošnje.

Kadar imamo opraviti s sortami, ki so močno raščave in silijo v višino, jih po cvetenju globlje režemo. Odcveteli poganjek skrajšamo za tretjino ali polovico višine grmička.

Mnogocvetne vrtnice imajo cvetove v šopih. Ko takšno socvetje odcveti, spet sledimo poganjku od vrha proti koreninam. Odrežemo nad listom, kjer brst še ni odgnal v poganjek in odcvetel. To pogosto pomeni, da moramo odrezati polovico vrtnične veje. Ne bojte se rezati, dobra in dobro pognojena sorta vedno znova bujno odžene.

Grmaste in popenjave vrtnice

Obstajajo vrtnice, ki rastejo kot samostojni grmi in so pri prvem cvetenju visoke najmanj 120 do 150 cm. Pri teh je močno olistana grmasta krošnja del njihovega značaja. Sadimo in uporabljamo jih kot grmovnice, in ne kot gredne rastline. Poleti jih obrezujemo samo toliko, da odstranjujemo odslužene cvetove.

Pri grmastih vrtnicah so cvetovi zelo pogosto v skupinah po štiri. Prvim cvet cveti prvi, drugi trije za njim. Zato iz skupine v prvi rundi odstranimo prvega, ki se je upehal, in v drugi rundi preostale tri. Tako oskrbovana vrtnica bo vsak hip lepa kot kraljična, brez žalostnih znakov staranja in propadanja.

Šibasti poganjki pri popenjavkah niso divjaki

Pri popenjavkah je zgodba zelo podobna: en cvet v skupini se opre prvi in drugi mu čez nekaj dni sledijo.

Na popenjavih vrtnicah najlepše cvetijo kratki stranski poganjki, ki rastejo z dolgih glavnih vej. Odcvetele režemo vse enako: skrajšamo jih tako, da ostanejo največ trije polno razviti, iz petih lističev sestavljeni listi. Smrtni greh je pri vrtnicah rezati dolge, šibaste poganjke, ki ženejo iz dna rastline! So njihova prihodnost in cvetje prihodnjih dveh let!

Šibasti močni poganjki pri popenjavkah niso divjaki, ki se sicer lahko pojavijo na skoraj vseh vrtnicah. Divjaška stebla so tanka in na njih rastejo listi s po sedem lističi. Barva teh je pusta in so drugačne oblike, niso niti bleščeči niti široki kot listi z žlahtnega lesa. Prave divjake režemo brez pomisleka. Še bolje je, da odkopljemo zemljo in najdemo mesto, kjer rastejo iz korenine. Tam jih odčesnemo in se jih tako najzanesljiveje znebimo.

Samotrebne vrtnice

Skrben vrtnar svoje vrtnice obhodi vsak dan in jih čisti odcvetelih cvetov. Niso lepi in stari venčni listki so lahko zatočišče glivičnih bolezni, denimo sive plesni. Veliko dela, če je vrtnic veliko! Za javne nasade so zato gojitelji vrtnic razvili sorte, ki se starih svetov očistijo oziroma otrebijo same.

Zakaj sploh režemo odslužene cvetove? Da preprečimo razvoj šipka. Vrtnice cvetijo, da bi se iz cvetov razvili šipkasti sadovi in se rastlina razsejala. Vrtnar tega ne potrebuje in noče, da bi vrtnica vsa razpoložljiva hranila vlagala v šipek. Cvetove reže in s tem vzbudi nastavek novih. Samotrebne vrtnice so jalove in šipka niti ne poskusijo nastaviti.