Obeta se čudovit pridelek, potem pa vas nekega dne pričakajo pogrizeni listi, stebla in plodovi. Roko na srce, ob takšnem razočaranju, ko se garanje z golimi rokami in po načelih zdravega vrtnarjenja ter vsa skrbnost in vnema izkažejo za nesmiselne, bi marsikdo najraje pozabil na vso ekološko ozaveščenost. In seveda posegel po kemikalijah, ki bi pridelek zanesljivo obvarovale pred pogoltnimi škodljivci.
Milnico razpršimo po vrtu
Še preden besni posežemo po zanesljivih industrijskih morilcih mrčesa, žužkov in drugih živalc, ki jim tako zelo teknejo plodovi našega trdega dela, vsaj poskusimo s kakšno nesporno, naravno, a prav tako učinkovito metodo.
A rešitev je včasih zelo preprosta, poceni in priročna, kot je, denimo, milo. Seveda neodišavljeno, brez konzervansov in drugih dodatkov, ki bi lahko zavrli ali celo ustavili rast vaše rastline.
Milnico, ki si jo lahko pripravimo doma ali si jo priskrbimo v kakšnem prijaznem vrtnem centru, natočimo v razpršilo in popršimo po vrtu. Tako bomo zadušili neželene, predvsem leteče obiskovalce, kot so mušice, uši in resarji, rastline pa pri tem ne bomo poškodovali.
Soda bikarbona in oljčno olje
V boju proti škodljivcem je odlično tudi sestavljeno škropivo iz sode bikarbone, ki ga pripravimo iz petih litrov vode, dveh jušnih žlic oljčnega olja, ki deluje kot lepilo, dveh jušnih žlic tekočega ekološkega mila in žlice bikarbone.
Tako lahko na vrtu uporabljamo učinkovit fungicid in insekticid, ki deluje tudi protibakterijsko. Z njim lahko uničimo tudi mravljišče, na listih rastlin preprečuje nastanek plesni in odganja uši, varuje pa tako sadno drevje kot tudi vrtnine in cvetlice. Škropimo zvečer.
Diatomejska zemlja
Tu je še ena možnost naravnega zatiranja škodljivcev. Diatomejska zemlja je lahka porozna biogena klasična sedimentna kamnina, ki je nastala s kopičenjem skeletnih ostankov kremeničnih alg ali diatomej.
Milo v pršilu je priročno predvsem za letečo nadlogo, diatomejska zemlja pa je učinkovita pri vsiljivcih, kot so mravlje, pajki in črvi. Zemljo preprosto potresemo okoli napadene rastline, vendar pozor, učinkovita je samo suha, zato je treba po vsakem dežju in zalivanju dodati novo zalogo. Diatomejska zemlja je znana tudi kot odlična čuvajka skladiščenega pridelka.
Uporabna bakterija proti gosenicam
Še eno rešitev ponuja bakterija Bacillus thuringiensis, ki je strupena za številne žuželke, ne pa za druge živali in ljudi. Je osnova za različne trgovske pripravke, s katerimi se bojujemo predvsem proti gosenicam, ki se rade gostijo na vrtninah, učinkovita pa je tudi pri črvih. Varuje tudi sadno drevje, denimo jablane, hruške, breskve in nektarine, jagode, vinsko trto in hmelj, redkeje pa jo uporabljamo pri zatiranju oljčnega molja. Pozor, bakterija lahko kot močna učinkovina škoduje tudi nekaterim koristnim žuželkam, zato velja previdnost pri odmerjanju, če pa jo uporabljamo prepogosto, lahko škodljivci razvijejo odpornost proti njej.
Prihodnjič preberite še o bakteriji Paenibacillus popillae, železovem fosfatu, nimovem olju in piretrinu
