Več mest na srednjih strokovnih programih
Osnovno šolo letos zapušča 17.971 učencev, slabih 700 manj kot lani. Mest na drugi stopnji izobraževanja je več kot dovolj, kar 23.648, skoraj 500 več kot leto poprej. Deleži razpisanih mest so med seboj precej enotni. Tretjina je rezervirana za bodoče gimnazijce, malo manj, a še vedno primerljivo, jih čaka na tiste, ki se bodo vpisali v srednje poklicno izobraževanje, največji delež, 39 odstotkov, pa je za dijake srednjega strokovnega izobraževanja. Trije preostali odstotki so namenjeni nižjemu poklicnemu izobraževanju. V primerjavi s prejšnjimi leti je opaziti več mest na programih, ki ponujajo srednje tehniško in strokovno izobraževanje, prav tako v srednjem poklicnem izobraževanju. Rahlo se zmanjšuje prostor na gimnazijah (manj mest je predvsem na strokovnih gimnazijskih programih), število tistih na nižjem poklicnem izobraževanju pa ostaja približno enako.
Točka na točko, vpis
Omejitve vpisa za letos še niso znane, saj so odvisne od števila prijav na posameznih izobraževalnih programih. Lani je bil omejen v 49 javnih programih in dveh zasebnih šolah. Trenutni sistem razvrščanja po točkah je takšen, da se upošteva seštevek točk iz ocen 7., 8. in 9. razreda. Če je prijavljenih več učencev z enakim številom točk, se upoštevajo tudi ustrezno točkovani rezultati nacionalnih preverjanj znanja. Najvišjo omejitev so postavili v programu splošne gimnazije na II. gimnaziji Maribor, na športnem oddelku gimnazije Bežigrad in športnem oddelku I. gimnazije v Celju, torej na šolah, kjer število točk, potrebnih za vpis, že nekaj let sega v višave.
Prakso si zagotovite kar sami!
Ministrstvu za šolstvo RS so šole posredovale 50 predlogov za uvedbo novih izobraževalnih programov, vendar bosta letos uresničena dva, smer lesarski tehnik na gimnaziji in srednji šoli Kočevje ter smer predšolska vzgoja na ekonomski in trgovski šoli Brežice. Odločitev o novih programih se sprejema na podlagi dosedanjih vpisnih trendov, kadrovske in prostorske opremljenosti šole, potreb na trgu dela in pripomb nekaterih ključnih delovnih področij ministrstva in zbornic. Novost v letošnjem letu je pogojni razpis, kar pomeni, da se bo izobraževalni program izvajal le, če si bodo dijaki sami zagotovili individualne pogodbe za izvajanje praktičnega usposabljanja, ki je neločljivo povezan z izobraževanjem. Torej, če bo dijak želel postati mesar, oblikovalec kovin, dijak programa gastronomskih in hotelskih storitev ter biotehniške šole na določenih šolah, si bo moral delovno prakso poiskati sam, sicer v program ne bo sprejet oziroma tega, če učenci naloge ne bodo opravili, ne bodo izvajali.
Študent naj bo
Na naslednji stopnji šolanja, po uspešnem dokončanju srednje šole ali gimnazije, si mnogo dijakov izbere izobraževanje na fakulteti, visoki ali višji šoli. Letos je razpisano 18.101 mesto, od tega 82 odstotkov za redne študente. Še nekaj dodatnih, natančneje 1659, je namenjenih tujcem in Slovencem brez državljanstva. Tudi letos je prostora manj, ukinjenih je bilo kar 1020 mest, od tega dobra polovica namenjenih rednim študentom. Največ je bilo odpravljenih na področju tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva, družboslovnih, poslovnih, upravnih in pravnih ved, malo manj jih imajo tudi v naravoslovju, matematiki in računalništvu. Rez so pravzaprav doživela prav vsa študijska področja, izjema so kmetijske, gozdarske, ribiške in veterinarske vede.
Velika izbira?
Pri Univerzi v Ljubljani je bodočim študentom na voljo 167 programov, ki ob pridnem delu prinesejo diplomo, petina je visokošolskih strokovnih ter štiri petine univerzitetnih. Nekaj programov v šolskem letu 2015/2016 ne bodo izvajali, in sicer stavbarstva na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, dvopredmetnega programa teoloških študij na teološki fakulteti ter tiflopedagogike in pedagogike specifičnih učnih težav na pedagoški fakulteti. Univerza v Mariboru ponuja 83 dodiplomskih programov, ki jih izvajajo na 17 fakultetah. Še sedem dodatnih fakultet sestavlja novogoriško univerzo, kjer poleg študijskih smeri ponujajo odlične možnosti za raziskovalno delo. Vsako leto vabi v svoje klopi več zasebnih visokošolskih zavodov, teh je po Sloveniji kar 50. Vsebina študijskih smeri je izredno pestra, med njimi najdemo poslovne vede, pravo, področje medijev, storitvene in umetniške dejavnosti, turizem in varstvo okolja. Šolnine oziroma investicije v znanje, kot jih imenujejo sami, se začno pri ceni 2000 evrov za letnik. Izbira smeri na vseh visokošolskih ustanovah je precej pestra, a še vedno zaostaja za tujino, kjer so programi bolj sodobni, specifični in praktično usmerjeni. In seveda plačljivi.
Tudi tukaj štejejo točke
Med programi, kjer so zahtevane točke za vpis najvišje, lani ni bilo večjih presenečenj. Prednjačijo naravoslovne smeri, izrazito zdravstveno usmerjene, torej fizioterapija, babištvo, logopedija in suropedagogika na zdravstveni fakulteti. Izstopata tudi programa biokemija na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ter multimedija na fakulteti za računalništvo in informatiko. Med družboslovnimi smermi ostaja na vrhu psihologija na filozofski fakulteti, kot že nekaj let zapored, a vseeno zahteva manj točk kot druge omenjene smeri. Vse tri akademije ter visoka šola za dizajn poleg točkovnega uspeha ocenjujejo še uspeh na sprejemnih izpitih. Glede na reze, ki so doleteli mesta na fakultetah za zdravstvo, kemijo in računalništvo, je stvarno pričakovati, da bodo letos omejitve še višje, saj se bodo dijaki potegovali za manj mest kot pretekla leta.
