ŽENEVA

Vozniki se v njih počutijo varne 
in močne

Objavljeno 19. marec 2016 18.30 | Posodobljeno 19. marec 2016 18.30 | Piše: Gašper Boncelj

Že naključni obiskovalec avtomobilske razstave v Ženevi bi hitro zaznal rdečo nit, ki se je letos vila po mnogo razstavnih prostorih dvorane Palexpo.

Če naštejemo le nekaj novih imen, so tokrat v soju luči nastopali audi Q2, toyota C-HR, kia niro, seat ateca, maserati levante, tesla model X, ford edge, ssangyong XVL in celo citroën E mehari. Pa še mnogo konceptov, ki tovrstne proizvodne izdelke že kar verno napovedujejo (škoda vision S, volkswagen T-Cross breeze , subaru XV concept).

Industrija očitno meni, da se jih trg še ni nasitil, in statistika ji daje prav. Lani se je njihova prodaja v Evropi povečala za četrtino, niso bili le najhitreje rastoči segment, temveč so se močno približali temu, da se jih iz nekdanje niše prekrsti v polnokrvni avtomobilski razred. Za občutek: evropska prodaja vozil SUV je še leta 2001 dosegala komaj 250.000 na leto, v 2015. se je povzpela že na 3,2 milijona!

Ti modeli se pojavljajo v vseh velikostnih in cenovnih razredih, in čeprav imajo v kratici terenskost, temu v resnici marsikdaj niso namenjeni. Na trgu so modeli SUV, ki niti nimajo štirikolesnega pogona, tudi pri tistih, ki ga ponujajo, ga kupci pogosto ne izberejo. Pri toyoti RAV 4, ki vsaj v Evropi velja za enega od začetnikov tega dela trga, naj bi se za štirikolesni pogon v Sloveniji poslej odločila le četrtina vseh kupcev. No, na drugi strani so tudi avtomobili, pri katerih bo štirikolesni pogon pogostejša izbira, posebno to velja za dražje in večje izdelke. Vendar pa ti niso v takšnem prodajnem zagonu kot tisti manjših in bolj kompaktnih mer, tja do dolžine 4,5 metra. Pri slednjih se dodatek štirikolesnega pogona sorazmerno bolj pozna pri ceni kot pri kakem BMW X5.

Manj pozorni na cesto?

Kaj kupce tako privlači v naročje avtomobilov SUV? Višje vstopanje, višje sedenje, dobra preglednost so nedvomno objektivne prednosti; očitno se njihovim kupcem zdijo tudi lepi na pogled, občutek je, da jih zaradi njihove postavnosti proizvajalci težje zgrešijo. Kritiki ali če hočete nevoščljivci bodo rekli, da privlačijo tudi zato, ker se ljudje v njih počutijo močnejše – Američan Malcolm Gladwell je pred leti v študiji ugotavljal, da so vozniki vozil SUV prav zato, ker imajo občutek, da so varnejši, manj pozorni na cesto. Ampak s tem ne bi bilo prav posploševati na vse strani. Danes se namreč kupujejo tudi manjši športni terenci in zanimivo je tudi, da jih radi kupujejo starejši vozniki, tudi če so videti tako odbito (ali prav zaradi tega) kot kakšen nissan juke.

Ni skrivnost, da je domovina športnih terencev Amerika, zalet so v ZDA dobili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Eden od prvi luksuznih tovrstnih izdelkov je bil menda jeep wagoneer. Ljudje so imeli ta tip vozil radi in ga imajo še vedno. Čeprav v varnostnem pogledu niso bili vselej vrhunski izdelki, slaba je bila denimo izkušnja s Fordovim explorerjem. No, do danes so se v tem pogledu le uredili, v zadnjih letih imajo visoke ocene na preizkusih varnostnih trkov, švedski volvo XC 90 je bil denimo lani najbolje ocenjen med vsemi preizkušenimi pri konzorciju Euro NCAP. V prestižnem tekmovanju za evropski avto leta je nedavno zasedel visoko drugo mesto, le malo je zaostal za zmagovito Oplovo astro. Seveda pa bo posebno pri večjih modelih vselej vprašanje, kako je z nasprotno stranjo, če se npr. zaletijo v manjši avtomobil. Še kaka slabša stran? Cena – za SUV, ki je podobno prostoren kot nižji avtomobil iste znamke s primerljivim motorjem, boste pač plačali več. Koliko je proizvodnja res dražja, vam ne bodo povedali, dokler je trg v porastu, bo vsakdo poskušal zaračunati čim večjo razliko. 

Deli s prijatelji