Lastniki avtomobilov smo izjemno zahtevna bitja. Od svojih štirikolesnikov že dolgo ne pričakujemo zgolj zanesljivega opravljanja njihovega poslanstva, prevoza ljudi in prtljage iz točke A v točko B. Dandanes je naš odnos do avtomobilske pločevine bolj zapleten, večdimenzionalen, zahtevnejši. Avto ni samo prevozno sredstvo, ampak statusni simbol, podaljšek nas samih, s katerim želimo okolici bolj ali manj odkrito posredovati, kaj in kdo smo. Hecno je, da se krčevitost poskusov izražanja naše individualnosti in edinstvenosti prek pločevine stopnjuje z njeno vse večjo uniformnostjo. Dejstvo je, da si avtomobili zaradi konsolidacije industrije, vsaj pod kožo, postajajo vse bolj podobni. Nikjer ni ta nevarnost večja kot pri največjem Volkswagnu, ki pod koncernskim dežnikom združuje ducat znamk in skoraj nepregledno število modelov.
A nesporni kralj ljudskih src, pravi plebejski heroj, je vsekakor univerzalni in legendarni golf. Ta je pojem, je zgodovina, je dediščina in je institucija. Je avtomobil, ki se mu z vsako generacijo znova uspe približati idealu zadovoljevanja potreb in želja čim večje množice ljudi, ne da bi pri tem postal pust, enoličen in nezanimiv. Temu se reče prefinjenost, da, tudi, ironično sicer, enkratnost. Čeprav gre za množično proizvedeni in prodajani izdelek. Vendar – če je golf VW univerzalnež, katera med številnimi izvedenkami je švicarski nož?
No, GTD variant je vsekakor najresnejši kandidat za ta čislani naziv. Je hiter, vsestranski, varčen, prostoren in – glede na to, da gre za karavana – niti optično ni pokveka. Pri GTD so se oblikovalci očitno izmojstrili v subtilnem izražanju, saj ga navzven ni lahko ločiti od običajnih karavanskih izvedenk. Drugačna geometrija odbijačev, za kakšen centimeter ali dva nižje podvozje in 18-palčna kolesa so pravzaprav vse spremembe, ki jih opazi oko.
Nekoliko drugače je v notranjosti, kjer karo vzorci na tkanini odličnih športnih sedežev in relief žogice za golf na prestavni ročici tekočega in hitrega šeststopenjskega menjalnika pričarajo nostalgično ozračje športnih modelov GTI in GTD izpred desetletij. Če kaj, potem je prav ta voznikov prostor izstopajoči element, ki avtomobil zasluženo postavlja na vrh nižjega srednjega razreda, ki mu pravimo kar golfov razred. Ima namreč pridih germanske kakovosti in natančnosti, s katero v zadrego spravlja tudi dražje in imenitnejše izzivalce. Variant pomeni, da ima za zadnjo vrsto sedežev uporaben in lepo obdelan prirastek prtljažnika s prostornino 605 oziroma 1620 litrov. Zato je 30 centimetrov daljši, vendar z vidika vozniške izkušnje prav v ničemer ne zaostaja za klasičnim kombilimuzinskim bratom.
Podvozje je uravnoteženo, volanski mehanizem pa dovolj neposreden in informativen, da voznik z veseljem pohodi plin in zareže v cestno jaro kačo.
Pri tem se bo štirivaljni turbo dizel, če bo izbran športni način vožnje, oglasil s presenetljivo globokim in jeznim truščem, a ta je le umetna zvočna kulisa, ki naj bi stopnjevala dramatičnost pospeševanja. Dvolitrski stroj, ki med 3500 in 4000 vrtljaji razvije 135 kW in 380 Nm, v tem pogledu seveda ne razočara, saj se zdi njegova zaloga navora skoraj neizčrpna. Avtomobil vleče in pospešuje izjemno zvezno, brez opaznih in za turbo dizle značilnih kratkih premorov med menjavami prestav. Sto km/h doseže v slabih osmih sekundah. Na testu se je povprečna poraba gibala okoli sedem litrov nafte na sto kilometrov.
Treba pa je priznati, da GTD variant ni pravi dirkač, ampak kvečjemu hitri in zmogljivi družinski karavan, kar je za večino poglavarjev družine tako ali tako dovolj. Njegove cene se začnejo pri dobrih 28 tisočakih. A kdor hoče dirkati, bo moral seči po modelu z oznako R in primakniti še nekaj evrskih tisočakov.
