Segment kompaktnih športnih terencev je med najobetavnejšimi. Je pa v njem tudi vedno večja gneča, zato so nekateri stari mački, med katerimi je leta 1988 prvič predstavljena vitara, začeli izgubljati prvenstvo. S šesto generacijo ga namerava nova vitara pridobiti nazaj.
Po preizkušenem receptu
Gre za mešanico tradicije, inovativnosti in sodobnega dizajna, s poudarkom na uporabnosti in dostopni ceni. Pri oblikovanju dobre štiri metre dolgega vozila so se držali preizkušenega terenskega recepta z bolj ali manj škatlasto petvratno kabino in zaobljenim sprednjim delom. Ker danes ne gre brez tako imenovane personalizacije, bodo kupci lahko izbirali med številnimi barvnimi in opremskimi možnostmi. Je pa v osnovi nova vitara pripravljena v dveh izvedbah, ki se ločita po dodatkih na karoseriji. Ena je namenjena predvsem gladkemu asfaltu in mestu, druga, robustnejša, tudi slabšim podlagam.
V novo vitaro so vgradili več asistenčnih varnostnih sistemov. Med drugim ima sistem za opozarjanje pred naletom in zaviranje v sili, v bogatejših paketih opreme tudi radarski tempomat. Na sredini armaturne plošče so vgradili še razmeroma velik, sedempalčni zaslon na dotik, na njem lahko med drugim aktivirate povezljivost s pametnim telefonom, spremljate navigacijo in kamero za vzvratno vožnjo.
V novi vitari lahko brni bencinski ali turbodizelski štirivaljnik; oba sta 1,6-litrska, z največjo močjo 88 kW (120 KM). Imata pa precej različna navora, bencinec zmore 156 Nm pri 4400 vrt/min, dizel kar 320 Nm pri 1750 vrt/min. Oba sta v potniški kabini prijetno tiha, mirno pa lahko zapišemo, da se športnemu terencu bolje poda turbodizel. Normna poraba in izpusti CO2 so seveda odvisni od motorja in štiri- ali le dvokolesnega pogona; z bencincem naj bi bila normna poraba od 5,3 do 5,7 l/100 km (izpust CO2 od 123 do 131 g/km), turbodizlu pa obetajo porabo le nekaj nad štirimi litri (CO2 106–111 g/km); vse vitare imajo sistem ustavi-spelji. Šeststopenjski ročni menjalnik je serijski, dvokolesno gnano bencinsko različico pa vam lahko opremijo tudi s šeststopenjsko avtomatiko.
Štirje vozni režimi
Poleg običajnega pogona na sprednji kolesi ima nova vitara lahko tudi štirikolesnega. Pri Suzukiju mu pravijo allgrip system. Voznik lahko izbira med štirimi različnimi voznimi režimi. Štirikolesno gnane vitare imajo tudi sistem za nadzorovano spuščanje po strmih klancih. Ne glede na motorno opremljenost in pogon pa vse dosežejo najvišjo hitrost 180 km/h, do 100 km/h pa pospešijo v od 11,5 do 13 sekund.
Takoj sta mi bili všeč okretnost in solidna vodljivost, za tovrstno vozilo je odlična tudi nastavitev vzmetenja, ki požira vse vrste neprijetnosti. Za le dobre štiri metre dolgo vozilo je solidna tudi prostornost. Prtljažni prostor ima v osnovni postavitvi 375 litrov, če zložite zadnjo klop (60 : 40), pa dobite 710 litrov prostornine.
Nove vitare ne prihajajo iz Japonske, ampak iz Suzukijeve tovarne na Madžarskem. Med slovenske kupce bodo pripeljale v prvih dneh aprila za najmanj 14.500 in največ 24.000 evrov.
