Čeprav je Gradiščanska po velikosti ena najmanjših avstrijskih dežel, se ponaša s številnimi posebnostmi. Je del Panonske nižine in je zato najbolj ravninska v Avstriji, povprečna nadmorska višina pa je samo 100 metrov. Kljub svoji majhnosti pa premore največje jezero v Avstriji, katerega največja globina je samo 170 centimetrov. Prav zaradi izjemno ugodnih klimatskih razmer: nižinske lege, vlage z Nežiderskega jezera in 300 sončnih dni, spet največ v Avstriji, je Gradiščanska idealna za gojenje vinske trte. Tej je v deželi, ki meji na Madžarsko, Slovaško in Slovenijo, podrejeno prav vse. Tudi turistična ponudba.
Vinska počitniška dežela
Medtem ko se v vinogradniških deželah omejujejo predvsem na pridelavo in prodajo vina, so tu vinogradništvo in vinarstvo povsem prepletli s turizmom. Čeprav mejimo z njo, imamo zanjo celo slovensko ime in tudi ime glavnega mesta izgovarjamo po slovensko (Železno), jo Slovenci zelo slabo poznamo, zato ne bo odveč, če jo pobliže predstavimo.
V deželi, ki ne premore niti toliko prebivalcev kot Ljubljana, imajo z vinsko trto v štirih podregijah zasajenih skoraj 14.000 hektarjev. V glavnem vinskem okolišu ob severnem in vzhodnem delu Nežiderskega jezera gojijo predvsem dve sorti: laški rizling in zweigelt. Na zahodnem delu jezera, ki je ostanek nekdanjega Panonskega morja in je ob bregovih zaraščen z gosto trstiko, prevladujejo sorte chardonnay, modra frankinja in modri pinot, v južnem gričevnatem delu pa pridelujejo tudi odlično šentlovrenko.
Včasih zelo zaostala kmetijska dežela, ki je še do leta 1921 pripadala Madžarski, je danes med najbolj obiskanimi regijami v Avstriji. Vse večje vinske kleti so tudi domovi vinogradnikov s pestro turistično ponudbo. Medtem ko imajo ponekod samo vinske pokušine z manjšimi prigrizki, imajo drugje gostilne, marsikje pa tudi prave vinske hotele.
Tudi za zahtevne goste
Najbolj množična in najprivlačnejša oblika vinsko-turistične ponudbe so vinotoči ali pušenšanki. Izvirno so urejeni v starih podzemnih kleteh sredi vinogradov, kjer vam po zelo dostopnih cenah postrežejo z vinom iz domačega vinograda. Vse, kar je za pod zob, mora biti pridelano doma. Tako vam poleg šunke in klobas postrežejo tudi s kmečko malico, ki je bila včasih samo kos črnega kruha, namazanega s svinjsko mastjo, s čebulo ali česnom.
Kljub obilici turistov, ki prihajajo na vinske izlete predvsem z bližnjega Dunaja, pa se gradiščanski turizem ni grobo skomercializiral kot v Toskani ali v Bordeauxu. Lahko bi rekli, da se je iz povsem ruralnega le delno prilagodil okusu zahtevnejših turistov. Tako je poleg prevladujoče ponudbe jedi, ki temelji predvsem na svinjini, goseh in racah, zaradi Nežiderskega jezera pa tudi na sladkovodnih ribah, vse več restavracij, ki zaradi svoje vrhunske ponudbe dobivajo najvišja mednarodna priznanja. Za sladokusce priporočamo restavracijo Taubenkobel v Schütznu.
Razumevajoči policisti
Upravni in kulturni center Gradiščanske je Železno (Eisenstadt), kjer so tudi najprestižnejši hoteli. Za vse tiste, ki bi ob dobri hrani in vrhunskem vinu radi doživeli še kaj, pa je na Gradiščanskem pestra ponudba. Od številnih vinskih pešpoti in poti za kolesarjenje med vinogradi do vrste folklornih in drugih kulturnih prireditev. Ljubitelji klasične glasbe bodo najbolj prišli na račun v dvorcu nekdanjih večinskih lastnikov Gradiščanske, madžarskih grofov Esterhazy, ki so več desetletij gostili slovitega skladatelja Josepha Haydna. Prav njemu se imajo Gradiščani zahvaliti, da v Železnem vsako leto poteka Haydnov festival, ki ga številni turisti z vsega sveta združijo s spoznavanjem gradiščanske enološke ponudbe in kulinarike.
Zaradi ravninske lege vam priporočamo, da se okrog Nežiderskega jezera po vinskih cestah, ki so odlično označene, zapeljete s kolesom. V tamkajšnjih izposojevalnicah imajo vse več tudi električnih. Lahko se odločite tudi za izlet s konjsko vprego ali pa jo po lepo urejenih poteh mahnete med vinograde do vinotočev kar peš. Glede na to, da vinski turizem omogoča večini prebivalcev soliden zaslužek in standard, je tudi lokalna policija do domačinov in turistov zelo strpna. Nikoli ne opravljajo nadzora pred gostinskimi lokali. Vsi se zelo dobro zavedajo, da bi s strogimi kaznimi lahko čez noč uničili vinski turizem. Strpnost varuhov reda in varnosti spoštujejo tudi vozniki, zato je na Gradiščanskem zaradi alkoholiziranosti zelo malo prometnih nesreč.
| Spomenik vinskemu sejmu Illmitz že desetletja slovi po odličnih sladkih, v glavnem ledenih vinih. Na svetovno znanem vinskem sejmu v Ljubljani so pred leti vselej osvojil najmanj en šampionski naslov. In v čast vseh dobitnikov šampionskih naslovov, ki jih je bilo po številu prebivalcev največ na svetu, so sredi vasice postavili spomenik ljubljanskemu vinskemu sejmu. |
