In nisem bila edina, isti komentar je skupaj s kavo postregel tudi natakar. A on ni bil zadnji v tej dobri uri, ob koncu najinega pogovora namreč k meni pristopi tujec, ki je očitno kakšno noč preživel v hotelu, in me vidno razburjen vpraša, ali je filmska igralka in ali jo lahko fotografira. Seveda je imel pametni telefon že pripravljen, in preden bi mu kdo odgovoril, je že pritiskal na gumb. »Vidite, tako nastajajo avanture,« se nasmehne, zapeljivo, psihoterapevtka.
Odnosi in avanture, to področje je vam blizu …
(Skoči v besedo.) Oh! Jaz še vedno pravim, da se vsak človek rodi s svojim poslanstvom. Jaz sem se rodila s poslanstvom odnosov. Z žilico za raziskovanje in razreševanje te teme, zase in za ljudi. Dela, ki ga opravljam, ne dojemam kot poklica, ampak kot čisto poklicanost, v njem vsak trenutek neskončno uživam. Prav res, od ranega otroštva so me zasledovala tisočera vprašanja o odnosih.
Ste v življenju pogosto zapadli v težavne odnose? Morda se vam to zgodi še zdaj? Da bi laže razumeli ves njihov labirint in ljudi usmerjali proti pravim izhodom.
Seveda, sem samo človek, ki je, tako kot drugi, izkusil marsikaj, veliko težkega sem doživela. O svojem otroštvu ne morem reči, da je bilo lepo, a sem vsak minus iz tistega obdobja danes obrnila v svoj plus. Ne izhajam iz razvezane družine, a sem bila otrok, ki si je srčno želel, da bi se starši razšli. Zato danes nikakor ne podpiram ljudi, ki pravijo, da morajo starši zaradi otrok ostati skupaj. Ravno nasprotno, menim, da morata prav zaradi otrok iti vsak svojo pot, če skupna ne gre. Moji odnosi kasneje prav tako niso bili zgolj lepi, seveda ne, bili so tudi težki trenutki, saj kako bi vedeli, da je lepo, če ne bi bilo včasih tudi grdo. Ves čas sem se učila, tudi naučila, zagotovo Veronika pri dvajsetih in Veronika, ki se počasi bliža štiridesetim, ni ena in ista. Ne morem pa reči, da sem zdaj pa kar opravila z delom na odnosih. Tudi odnos do sebe je večna rast in razvoj.
Ste avanturistka?
Moja prva misel, ko slišim besedo avantura, je človek, ki se podaja v številna spolna partnerstva. Tega posebno ne maram in prav nikoli nisem marala. Nisem človek, ki bi želel eksperimentirati tako, z mnogoterimi, preprosto nisem ta tip ženske. Sem družinski tip; mož, otroci, dom, to so moje vrednote številka ena. Še vedno pa pravim, da ženska ne more biti samo mama. Jaz moram biti v prvi vrsti zadovoljna kot partnerica, potem sem lahko kot starš, in tako nosim zadovoljstvo v sebi in ga širim navzven. Velik problem vidim v ženskah, ki postanejo samo mame. Tam pa potem izginejo ženstvenost, seksualnost, lepota sobivanja.
CELOTEN INTERVJU JE OBJAVLJEN V POVSEM SVEŽI ŠTEVILKI REVIJE ONAPLUS, KI VAS ŽE ČAKA V VAŠI NAJBLJIŽJI TRAFIKI. NANJO PA SE LAHKO TUDI NAROČITE NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI 080 11 99.