Pogovor steče, počasi, a iz minute v minuto bolj intenzivno. Čutiti je previdnost, in pod njo veliko občutljivosti, prizadetosti in odgovornosti do tega, kar govori. Ničesar ne pove kar tako, na pamet in brez svojega odnosa do povedanega, najbrž tudi zato pritegne pozornost. O novinarstvu, ljubezni, družbi in samoti ter o življenju ženske pri petdesetih sem se pogovarjala s spoštovano novinarko, voditeljico in še marsikaj, Rosvito Pesek.
Videti ste kot moderna sijoča ženska, gospa, ki dobro nosi svoja leta. Kako jih v resnici prenašate, svoja leta, pred kratkim ste doživeli abrahama?
V bistvu si še nisem vzela časa zase, da bi o tej prelomnici sploh premislila. Ob pol stoletja bivanja na tem svetu je dobro vedeti, ali si korakal po pravih poteh in ali bi rad v nadaljevanju tega, kar te čaka, kaj spremenil, in če, v kateri smeri. Časa za ta vpogled si še nisem vzela. Običajno to naredim po vsaki prelomnici, po končanju magisterija sem, po doktoratu, tudi ko mi je razpadla prejšnja zveza, sem imela, jaz temu rečem klavzuro, tišino, sama s seboj.
Se torej takrat osamite, za nekaj časa zaprete ljudem vrata v svoj dom, kam odidete?
No, tako hudo ni. Običajno se potikam po cerkvah, gradovih, hribih ali okoli vode. Sama, seveda.
Prav sami? Ste oseba, ki je lahko dlje sama?
Vedno manj. Tudi zato klavzure ob 50-letnici še nisem opravila. Najbrž je razlog tudi v tem, da sva se z Mitjo v letih, odkar sva skupaj, toliko navezala in tako povezala, da se dnevi drugače začenjajo, dvojina je prevladala oz. dvojina je pri naju postala ednina. Najina ljubezen se ni zgodila na prvi pogled, niti na drugi, tretji, dolgo je trajalo obdobje preizkušenj, preden sva prišla skupaj. Le vsake toliko sva se slišala, veliko sva se pogovarjala, se šalila, tako sva počasi razvijala zaupen odnos, precej časa je minilo, preden mi je srce začelo hitreje utripati. Spomnim se tega trenutka, na njegovem koncertu v Predosljah se mi je zgodilo prvič. Ja, veliko več je bilo previdnosti, tudi strahu, spraševanja o smiselnosti še enega resnega odnosa, kot prej.
Preden ste spoznali Mitjo, ste bili v partnerstvu s Tadejem, rodil se vama je Filip, ki ima danes že 20 let. Kako doživljate razliko med ljubeznijo, ki ste jo živeli pri 30, in to pri 50?
Oh, razlika je kar precejšnja. Žal nisem imela možnosti – in to zavidam tistim, ki jo imajo – da bi spoznala partnerja v dvajsetih letih, ko se dva še sooblikujeta, zaljubita, oblikujeta zvezo, starševstvo, razvijeta prijateljstvo. Nekako se vzgajata skupaj in vzgojita za vloge, ki ju čakajo, da kasneje delujeta kot skladen par. Pri meni se to ni zgodilo, že s Tadejem sva bila pri 30, ko sva začenjala zvezo, oba odrasla s svojimi karierami itd. To se je poznalo, hodila sva bolj vsak svojo pot kot skupno. Poleg tega sva redko kam odšla skupaj, vedno je eden od naju ostal doma s Filipom. Tadej se z mano v javnosti skoraj nikoli ni pojavil, odločno mi je povedal, naj v svet televizije in medijev njega ne vodim, želel je ostati tovrstno svoboden in neobremenjen. To sem spoštovala.
Ko sva šla vsak svojo pot, je prišel Mitja. In če se pri 30 nisem spraševala o sorodnosti, podobnosti, dovolj je bilo, da sem bila zaljubljena, so se mi po 40. letu zdeli skupni interesi in skupen svet alfa in omega zveze. Zdaj, po skoraj desetletju najine zveze, Mitja tudi javni del mene sprejema kot nekaj, kar sodi k nama. Morda to laže razume, ker je zaradi svojega dela s prikritimi grobišči in predvsem zaradi Prifarskih muzikantov tudi on del te »javne, prepoznavne« sfere. Zdi se mi, da danes ne bi zmogla več združevati tako različnih poti, če bi z Mitjo hodila vsak po svoje, hkrati uresničevati materinske vloge in imeti takšnega dela, kot ga imam. Nisem skupaj s partnerjem zato, da bi bila ob njem sama. Želim čutiti to dvojino. Mislim, da se ljudje prehitro zadovoljijo z minimumom nekega odnosa, s funkcioniranjem le zaradi funkcioniranja, če mene vprašate, je treba biti bolj ambiciozen, več vlagati v to, da se odnos razvija. Poleg tega sem vedno trdila, da lahko kakovostno delam le, če imam doma, torej v emocionalnem svetu, urejene odnose.
- CELOTEN INTERVJU JE OBJAVLJEN V SVEŽI ŠTEVILKI REVIJE ONAPLUS. NAJDETE JO V VAŠI NAJBLIŽJI TRAFIKI, LAHKO PA SE NANJO TUDI NAROČITE, NA BREZPLAČNI ŠTEVILKI 080 11 90.
