V eni prejšnjih številk smo že pisali o tem, katere rastline je bolje vzgojiti iz sadik in katere iz semen, pa tudi o tem, kako jih vzgojimo doma. Ker pa se vsi tega dela ne bomo lotili sami, bodisi nimamo časa, prostora, znanja ali preprosto volje, poglejmo, kako se lotiti nakupa sadik.
Od kakovosti in velikosti teh je namreč v veliki meri odvisno, kako bodo rastline uspevale in kakšen pridelek bodo dale.
V naših vrtnarijah lahko danes kupimo večino sadik zelenjave, kar nas lahko, če gremo po nakupih nepripravljeni, spravi v zadrego.
Najbolje, da si pred nakupom pripravimo seznam, katere rastline in zlasti koliko jih nameravamo kupiti, saj nas navdušenje zanese in nam lahko kaj hitro zmanjka prostora na vrtu.
Korenine naj bodo bele
Poglejmo pa lastnosti, na katere bodimo posebno pozorni pri izbiri sadik. Najpomembnejša je razvitost koreninskega sistema. »Če je čvrst in dobro razvit, ni bojazni, da nam rastline ne bodo uspevale, če jih bomo pravilno negovali. Korenine morajo biti bele. Če so rumene ali, še slabše, rjave, to pomeni, da je sadika že stara in bo dala manjši pridelek. Predvsem to velja pri kapusnicah,« nam je povedala Andreja Bogataj, vrtnarka s kmetije Golc na Gorenjskem.
Razvitost korenin je pomembnejša kot razvitost nadzemnega dela. Velik in na pogled še tako lep nadzemni del nam prav nič ne pomaga, če so korenine slabe. »Skratka, ne kupujmo z očmi, posvetimo se koreninam,« svetuje Bogatajeva, ta nasvet pa upoštevajmo tudi pri razločevanju posameznih sort.
»Naši kupci kakovost sadik pogosto ocenjujejo po videzu in velikosti listov, kar je lahko povsem napačno. Vedeti namreč moramo, da ima vsaka sorta svoje značilnosti, na primer barvo in velikost listov,« pravi sogovornica, ki povedano ponazori s primerom paprike.
Sadike pese in čebule
Bogatajeva pravi, da se povpraševanje po sadikah iz leta v leto povečuje, čeprav jih ni težko vzgojiti, če imamo na voljo primerne razmere. »Opažamo, da ljudje vse manj gojijo lastne sadike za kapusnice pa tudi za plodovke. Vse več je povpraševanja tudi po sadikah rdeče pese in čebule, pri katerih opažamo dobre rezultate pri tovrstnem gojenju.«
Kljub vsemu povedanemu pred nakupom v vrtnariji torej ne bo odveč posvet s tamkajšnjim strokovnjakom, zlasti glede sortnih značilnosti in velikosti rastlin
Šest do osem listov za papriko in paradižnik
Bogatajeva omeni še eno zmotno prepričanje, namreč da je velika sadika dobra sadika, kar še posebno velja za plodovke.
Res pa je, da je težko opredeliti, kdaj je prevelika oziroma premajhna, ker je to spet sortna lastnost. »Zato se je najbolje držati pravila, da preverjamo korenine. Na njih se najbolje vidi, v kakšnem stanju je sadika. Vsekakor velja, da je bolje presajati manjše kot večje,« svetuje vrtnarka, ki smo jo poprosili še za nekaj konkretnih številk oziroma strokovnih priporočil, kakšna naj bi bila idealna sadika.
- Paprika: število listov pri presajanju 6–8, višina sadike 16–18 cm
- Paradižnik: število listov pri presajanju 6–8, višina sadike 12–14 cm
- Kumare: število listov pri presajanju 2–3, višina sadike 10–12 cm
- Bučke: število listov pri presajanju 2–3, višina sadike 10 cm–12 cm
Po besedah Bogatajeve izkušnje in praksa kažejo, da ta priporočila glede števila listov držijo, za velikost rastlin pa ne povsem. »Zlasti pri bučkah, kumarah strankam priporočamo še manjše sadike, kot je napisano zgoraj, seveda pa je pri tem spet treba upoštevati sorto, saj imajo nekatere nizko, zbito rast, druge pa rastejo bolj v višino.«
