V sadovnjaku: jablane in hruške na zimo, kakije in fige spomladi

Jesen je tu, in če govorimo o jesenskem sajenju, bi pričakovali, da je v vrtnih centrih zaloga sadnih sadik velika, pa temu ni tako. Iz prve roke bom poskusil pomiriti vse tiste, ki bi radi v svoj sadovnjak čim prej posadili mlada drevesa, saj se bojijo hitre zime in slabega vremena.

Sadimo drevesa brez listja

Narava je poskrbela, da listopadne rastline, preden se začne zima z nizkimi temperaturami, preidejo v tako imenovano mirovanje. Procesi v rastlini se upočasnijo ali celo ustavijo. Pred tem les oziroma mladi poganjki dozorijo, listi spremenijo barvo in odpadejo.

Včasih se zgodi, da slana prehiti rastline ter posmodi liste, preden so pripravljeni na naravno odpadanje. To za rastline ni najbolje, saj začne listje prisilno odpadati, preden so na to pripravljene. Posledično lahko v hudi zimi utrpijo poškodbe od zmrzali.

Po odpadanju listov jih lahko presadimo. V naših podnebnih razmerah je to proti koncu oktobra. To je prvi primeren termin za sajenje sadnega drevja, saj prej sadike niso v prodaji.

Umetno in naravno dozorevanje

Dejstvo je, da povpraševanje kupcev motivira trgovce, da želijo sadne sadike čim prej poslati iz drevesnic. Rek Kdor je prej na trgu, odreže večji del pogače tudi tu drži.

Drevesnice, ki se vdajo pritisku trgovcev, uporabljajo kemične preparate, ki pospešujejo zorenje in s tem odpadanje listov. S tem nekoliko pretentajo naravo, kar zagotovo ni dobro za rastline, namenjene presajanju.

Torej ne priporočam nakupa sadnih sadik, ki bodo v prodaji kmalu po sredini oktobra. Te sadike so bile skoraj zagotovo prisilno dozorele, kar se nam lahko maščuje spomladi s slabim brstenjem in slabšo rastjo v prvem letu.

Pri naravnem dozorevanju rastlina poskrbi, da v zadnjem obdobju pred odpadanjem listov skozi te akumulira karseda veliko asimilatov – snovi, ki je nujno potrebna spomladi pri brstenju.

Tik pred začetkom odpadanja listov iz njih še potegne koristne snovi, tako da taka rastlina, še posebno če jo bomo presadili spomladi, lepo zbrsti in se olista. Spomladi, dokler niso razviti listi, namreč uporablja zalogo energije, pridobljene v fazi jesenskega dozorevanja.

Skratka, zelo pomembno je, kako rastline jeseni dozorijo, še posebno tiste, ki jih bomo presadili. Iz izkušenj minulih let lahko računate na primeren čas za sajenje vsaj do sredine decembra, ustavi vas lahko le snežna odeja ali zmrzovanje zemlje.

Izkopljimo sadilne jame

Čeprav zdaj še ne moremo saditi sadnih sadik, saj bodo na voljo konec oktobra oziroma na začetku novembra, lahko opravimo tri četrt dela, preden dobimo rastline.

Izkopljemo lahko sadilne jame, v dno zapičimo primeren količek. Vnesemo lahko mineralno gnojilo ter jamo napol zasujemo. Preskrbimo lahko tudi organsko gnojilo ter smo tako pripravljeni na sajenje morda tudi v nekoliko slabšem vremenu.

Fige in kakije na pomlad

V notranjosti Slovenije pred prihajajočo zimo ni priporočljivo saditi rastlin s primorskega območja, torej fig, kakija, aktinidije, mandljev, oljk... Če jih vseeno posadimo jeseni, jih obvezno zaščitimo pred nizkimi zimskimi temperaturami, najbolje s smrekovimi vejami, slamo ali koruznico, da bodo preživele zimo.

Mlade so namreč najbolj občutljive za pozebo ravno prvo leto po sajenju. Tudi divjad vas lahko preseneti in pozimi naredi škodo. Če jih posadite spomladi, se izognete tem težavam.

Med sadnimi vrstami kontinentalnega dela Slovenije je še vedno priporočljivo spomladansko sajenje breskev in nektarin.

Ti sadni vrsti imata sočen mehak les, ki ga lahko izrazitejše nizke zimske temperature poškodujejo.

V to skupino bi lahko, če imate nekoliko slabše razmere, uvrstili tudi marelice. Vse druge lahko sadimo jeseni, saj prenesejo nizke zimske temperature, le pred divjadjo jih ne smemo pozabiti zaščititi.