ONAPLUS

Ula Furlan: Nimam več nizkega praga tolerance

Objavljeno 04. november 2015 18.30 | Posodobljeno 04. november 2015 18.30 | Piše: Taja Zuccato

Ulo Furlan težko zgrešiš! Če je ne srečaš na ulici, koncertu, prireditvi, ne zagledaš na televizijskem zaslonu, ji lahko slediš na FB, Instagramu, jo bereš na tviterju, vidiš, kako je, kje je, kam gre, skratka, Ula je v akciji!

Prvi vtis: modna in urbana. Drugi vtis: hitra in intenzivna. A ko se malo zaustavi, da predahne med eno in drugo mislijo, lahko opaziš tudi zasanjano. Kdo je Ula in kje ni Ule?

Vas reakcije javnosti zadenejo?

Ja, seveda! Nimam več prav nizkega praga tolerance, sploh za osebne stvari. Me pa presenečajo ali pa razočarajo mnenja ljudi v splošnih temah, npr. o imigrantih, in potem ugotoviš, da kar nekaj odstotkov tvojih sledilcev nima enakega mnenja. Zdi se mi, da bi se ljudje morali imeti bolj radi, biti bolj odprti in ne tako kritični drug do drugega. Hitrost sodobnega časa omogoča, da smo zelo direktni drug z drugim, da si hitro izmenjamo mnenja in izčistimo mimoidočemu, kar nas žuli, zelo hitro pa lahko tako širimo tudi negativnosti. Bolj ko je odprt diskurz, bolj je tudi nivo pogovora padel! Če je nekoč kdo rekel, joj, kako brezzvezna je ta ženska, je bilo to nekaj resno hudega, ob čemer si se zamislil, zdaj smo se pa tako navadili, da je danes grozna ta ženska, jutri druga, pojutrišnjem tretja, da nam je vse to postalo normalno. Pa je res normalno? Kot da smo imuni proti strupu.

Najbrž je hudo vsaj takrat, ko si ta brezzvezna ženska ti. Ko je osebno.

Ne, še bolj kot zase mi je hudo za druge. Sploh če so to osebe, ki tega niso vajene in se jim zgodi krivica. Res ne vem, kdaj smo se tako sprostili, da si kar jemljemo pravico do takšnega kritikantstva. Hecno, kakšno lepo in veliko priložnost imamo, da bi si med sabo delili stvari, ki so nam v inspiracijo. Lahko bi izbrali to pozitivno pot socialnih omrežij, izbrali smo si pa žal bolj negativno.

Kaj ali kdo vam v življenju postavlja meje, najbrž se je začelo z mamo, še zdaj?

Ja, ja (smeh), ona bo kar prva! Je bila in še vedno je moja številka ena, sicer ne več v tem strogo vzgojnem vidiku kot pred 20 leti, ko sem jih imela enajst, se pa še zdaj posvetujem z njo, kadar sem pred kakšno poslovno odločitvijo, ko se osebno ali čustveno kje zataknem, zelo intenzivno sva povezani, morda se sliši grozno, ampak ja, moja mami je moja najboljša prijateljica! Če pa govoriva o mejah, si jih vedno bolj postavljam kar sama. Ko sem stopila na svoje noge, se osamosvojila, sem dala zelo na glas svoj notranji čut in intuicijo. Če me nekaj notranje žene, si lahko desetkrat rečem, da ni pametno, ampak če je klic močnejši, nimam kaj, se odzovem.

Kako dojemate zasebnost?

Hm … Torej, če si zaželim iti s fantom na Fausta, grem, ne zato, ker bi svojo intimo želela deliti z drugimi, ampak ker želim, da greva predstavo pogledat skupaj. Je pa ogromno stvari, ki jih delam potihem, sama zase, veliko je »slik in filma«, ki ne pridejo v javnost, pa me definirajo. V bistvu res, šele to so trenutki, v katerih odložim vse, kar je del moje podobe, in samo sem, samo užijem življenje kot »no name«.

Če bi lahko ustvarjali družbo po svoji podobi, kaj bi naredili, kakšna je vaša vizija?

Civilizacije pred našo so imele veliko močnejši stik z energijami. Bile so veliko bolj prijazne, naklonjene ustvarjanju človeškega bivanjskega okolja. Tako imenovana elita sveta se ne ukvarja s temi tematikami, preskrbljene imajo svoje interesne sfere. Ampak žal imajo oni vse niti v svojih rokah, oni bi pritisnili gumb stop na ta monopoli! Ampak ga ne bodo, ker mislijo, da njim nič ne manjka. Kako je lahko planet Zemlja zadolžen za biljarde? Na faksu smo se učili o mednarodnih odnosih in OZN itn., tehnično zelo popolno je razloženo, kdo je za kaj odgovoren, vendar se postavlja ključno vprašanje: Ali igrajo igro po predpisanih pravilih? Nihče od njih ne upošteva lastnih pravil. Mi mali človečki pa smo kaznovani, ker ne plačamo pet evrov davka, ker se nam je nekaj zapletlo in ti blokirajo račun. Super! Kako bi bili lahko mi ljudje potem motivirani skupaj kreirati boljši svet?! Saj smo se začeli ozaveščati, se osvobajati, a tudi to je danes nevarno. Če si medijsko prepoznaven in svoboden v svoji besedi, je to kombinacija, ki te lahko veliko »stane«. Vedno bolj vidim pot v tem, da se združujemo v majhnih skupinah sorodno mislečih in se podpiramo, skupaj gradimo.

CELOTEN INTERVJU LAHKO PREBERETE V POVSEM SVEŽI ŠTEVILKI REVIJE ONAPLUS. NANJO SE LAHKO NAROČITE NA BREZPLAČNI ŠTEVILKI 080 11 99

image

Deli s prijatelji