Figa ali smokva (Ficus carica) je še vedno premalo znan in premalo cenjen sadež toplih krajev. Zaradi eksotičnega okusa je najljubše sadje mnogo gurmanov in dobrih poznavalcev. Žal je zaradi slabih izkušenj z nekakovostnimi sadeži nekaterim figo mar za fige.
Včasih so imele v delu Primorske s sredozemskim podnebjem večji pomen kot danes. V zadnjem desetletju pa se postopno zanimanje zanje povečuje in ponudba na trgu izboljšuje.
Lani izgubili 90 odstotkov letine
Figova drevesa so zelo rodna, a kljub temu imamo le malo večjih nasadov. Veliko tveganje v proizvodnji je preveč deževja med obiranjem, saj se plodovi v takih razmerah hitro zakisajo in gnijejo. Lani smo zaradi deževnega leta jeseni izgubili 90 odstotkov pridelka. Letošnja sončna jesen je ugodna in zato imamo na tržnicah dobro ponudbo. Vremenska napoved nam obeta še sončnih dni in slastne plodove bomo v takem vremenu še nabirali. Pridelek pa bi bil obilnejši, če bi imeli v nasadih namakanje. Letošnja suša je pridelek dvakrat zmanjšala na plitkejših tleh, na globljih ga je tretjino manj.
Fige dozorevajo počasi
Fige res postopno dozorevajo in obiramo jih vsake dva do tri dni. Poznamo sorte, ki rodijo enkrat (enorodne), in takšne, ki rodijo dvakrat (dvorodne) na leto.
Slastni sadeži, ki dozorijo na Primorskem, so na trgu dostopni v drugi polovici junija in v prvi polovici julija, ko zori prvi rod dvorodnih sort, ter od sredine avgusta do konca oktobra, ko zorijo drugi rod dvorodnih sort in enorodne sorte. Glavna sezona obiranja fig je jeseni. Prvi plodovi so zreli na sredini avgusta, glavnina obiranja je septembra, v sončnem oktobru pa so še vedno na voljo zadnji plodovi.
Hitro
pokvarljivo
sadje
Figa je hitro pokvarljivo sadje in zahtevna za trženje, podobno kot jagodičje. Žal pa je pristop pri trženju še vedno neustrezen. V večjih trgovskih centrih običajno ponujajo prezgodaj obrane plodove. Pridelovalcem naročajo obiranje še trdih fig – te pa niso dobre! Običajno svežino in kakovost sadja ugotavljamo po trdnosti, lesku. Pri figi pa čvrsti sadeži še niso zreli in nimajo razvitega pravega okusa. Zrel je sadež z dobro aromo, ko je že rahlo oveni.
Na tržnicah je možno dobiti sveže in zrele sadeže, nabrane dan prej. V večjih trgovskih centrih bi morali fige prodajati v manjših enotah pakiranja (podobno kot jagodičje), shranjene pa bi morale biti v hladilniku.
Kako prepoznamo dobro figo
Zrela figa je mehka, rahlo ovenela in značilne barve glede na sorto. Če se na ustih fige naredi medena kapljica, je to znak dobre zrelosti in kakovosti. Če pri peclju še teče mleček, ni dovolj zrela.
Plod fige najprej razpolovimo
Že po sveži barvi in po konsistenci mesa lahko sklepamo, da je zrela in da ni kisla. Morebitno nezaželeno kislost pa najbolje preverimo tako, da figo povohamo. Nato polovico obrnemo in damo v usta tako, da se ne dotaknemo kože ploda. Nekateri ljudje so nekoliko občutljivi in stik kože z ustnicami lahko povzroči srbenje. Plod lahko olupimo, običajno to naredimo le pri manj zrelih, olupimo pa jih le pri peclju.