Krmilo javnega zavoda Turizem Ljubljana je 1. marca prevzela Petra Stušek, od lani vršilka dolžnosti direktorice, pred tem pa je bila od oktobra 2002 v zavodu zaposlena kot vodja odnosov z javnostmi. »Z zaprtjem mesta za promet se je spremenila atmosfera v središču Ljubljane, lokali so prepoznali to priložnost,« pove Stuškova. »Gostinci so uredili svoje vrtove, trgovski in gostinski lokali so odprti, vse to pa pomeni, da tudi domačini radi pridemo v središče Ljubljane. Tudi to je turistom všeč. Prava prepoznavnost je nastopila še z vsemi naslovi in nagradami, ki jih Ljubljana prejema v mednarodnem okolju. Tako se glas o našem mestu širi še dlje, zelo pa smo aktivni tudi na družabnih omrežjih, saj se vsak dan predstavljamo na kar devetih platformah.«
Brez hotela s petimi zvezdicami
Poleg že znanih se vse bolj razvijajo manjši hoteli in tudi prenočitvene zmogljivosti za mlade: »Še pred leti smo v Ljubljani opažali pomanjkanje specifičnih namestitvenih zmogljivosti, ko je imela večina hotelov štiri zvezdice, manjkale pa so zmogljivosti nižjih kategorij. Imeli smo hotel s petimi zvezdicami, ki ga zdaj zelo pogrešamo. V Ljubljani so se zelo razvili butični hotelčki in kakovostni mladinski hostli, tudi zasebne namestitvene zmogljivosti, pogrešamo pa hotele najvišjih kategorij.«
Kakšni so tipični ljubljanski turisti, koliko zapravijo? »Nekega tipičnega turista ne poznamo, saj prihajajo vse ciljne skupine, od mladih do najstarejših, prihajajo družine, radovedni turisti in drugi,« pojasni Petra Stušek. »So kulturno usmerjeni, hkrati cenijo našo trajnostno usmeritev. Zdi se, da je najpomembnejše uživanje destinacije na kulturnem nivoju, kar koli že to pomeni. Cenijo staro mestno jedro, mešanico baroka in secesije, dela naših arhitektov Plečnika in Fabianija ter številne kulturne prireditve, hkrati jim veliko pomeni bližina zelenih površin, Alp in podobno. To seveda spretno izkoriščamo, saj vsak dan ponujamo izlete iz Ljubljane po vsej Sloveniji. Povprečna potrošnja je po anketah, ki smo jih izvajali pred več kot letom dni, skoraj 140 evrov na dan, kar vključuje vse razen poti do Ljubljane. Ocenjujem, da se je v zadnjem letu ta potrošnja povečala, saj si tudi prizadevamo za to, da imamo kakovostno turistično ponudbo, tudi na področju doživljajskega turizma. Med drugim imamo odlične kulinarične ture.«
Kako načrtujejo obisk Ljubljane oziroma kje izvejo za vse možnosti, ki jih ponuja Ljubljana? »Veliko so v zadnjih letih spremenili družabni mediji,« pove Stuškova. »Imamo odlično izkušnjo s tem, da z njimi komuniciramo po facebooku, twitterju in instagramu ter drugih, kjer nam postavljajo vprašanja. Poleg tega imamo že več let na naši spletni strani možnost My visit, ki omogoča, da si gost v bistvu sam izbere obisk mesta. V svojo košarico nabere vse, kar želi početi in doživeti v Ljubljani, in to mu na spletni strani ustrezno ponudimo. Že leta imamo turistično kartico Ljubljane, ki s precej ugodnostmi omogoča ogled številnih znamenitosti, ne samo mesta. Vse več je, sodeč po gostih iz Evrope, individualnega načrtovanja, medtem ko gostje z azijskega območja še vedno prihajajo organizirano. Ne smemo pozabiti še ene ciljne skupine, to so poslovni turisti, ki prihajajo v Ljubljano zaradi kongresov, srečanj in podobno. Poskušamo jih navdušiti, da se potem vrnejo v Ljubljano še zasebno. Posebej bi omenila še športne dogodke. Nedavna nogometna tekma med Anglijo in Slovenijo je k nam pripeljala 7000 gostov, na voljo pa je bilo le 2500 vstopnic. Pri tem smo še posebno veseli, da ni bilo kakih posebnih incidentov.«
Na leto 10.000 prireditev
O gostinski ponudbi direktorica Turizma Ljubljana pove, da je zelo pestra. »Še pred časom so spraševali po raznoliki mednarodni kuhinji,« dodaja sogovornica. »Zdaj tega ni več, ker je naša ponudba zelo bogata. Imamo Odprto kuhno, poznamo Okuse Ljubljane, s katerimi promoviramo tradicionalne ljubljanske jedi, saj je to tisto, kar turist išče. Želijo si lokalne kulinarike, lokalnih doživetij. To seveda zahteva ustrezno kulinarično izobraževanje. Odprta kuhna je tudi nam domačinom ponudila vpogled v mednarodno kulinarično ponudbo. Na splošno je ponudba na zelo visokem nivoju. Kot zelena prestolnica Evrope 2016 si vse bolj prizadevamo, da bi vzpostavili zelene nabavne verige, torej si prizadevamo za sestavine iz domačega okolja.« Poleg dobre hrane si turisti želijo prireditev. Jih je dovolj, so zanimive za turiste? »Vsekakor,« odgovarja direktorica Turizma Ljubljana. »Imamo več kot 10.000 prireditev na leto, kar je zelo zavidljiva številka, in še posebno razveseljivo je, da so številne na javnih površinah, so torej brezplačne, ker jih sofinanciramo. Pomembno je, da niso samo v središču mesta, temveč tudi v drugih delih Ljubljane.«
Zdi se, da vse bolj privlačna postaja Ljubljanica. Petra Stušek pravi, da je pomembno, da se zdaj vzpostavlja plovni red po reki, uredili so že vstopna in izstopna mesta na nabrežjih.
Ljubljana bo leta 2016 zelena prestolnica Evrope. Kaj pričakujejo gostje in kaj pričakujemo domačini? »Veliko smo že dosegli na tem področju,« meni Stuškova. »Ne gre samo za naziv, ampak da dejansko živimo to zeleno prestolnico Evrope. Naša naloga je izobraževati o tem, kako ta del Evrope trajnostno razvijati, tako da se bo dvigala kakovost življenja domačinov in turistov. Prepričana sem, da Ljubljana ne bo samo zelena prestolnica v letu 2016, temveč da na zeleni razvoj gledamo tudi v prihodnje. Ne le turisti, tudi meščani bodo vključeni v to in deležni te zelene Ljubljane. Veliko smo naredili do zdaj, da smo postali zelena prestolnica Evrope. Morda se tega niti ne zavedamo oziroma tega ne vidimo. Omenim naj zaporo mestnega središča za promet, ureditev pitnikov vode in potopnih smetnjakov itd. »Če se bomo Ljubljančani dobro počutili, se bodo tudi vsi naši obiskovalci in v to smer delujemo,« sklene Petra Stušek, direktorica javnega zavoda Turizem Ljubljana.
