Tržnica dobrih zgodb

Tržnica Kočevje stoji v strogem centru mesta, streljaj od cerkve. Na desni strani jo obroblja slikovita reka Rinža, na levi je v zadnjem letu iz napol porušenega nekdanjega Škorca oziroma vile Činkl zrasel ličen hostel, ki bo vrata odprl na začetku aprila. Turisti, ki se bodo ustavili v njem, bodo imeli kaj videti: tržnična stavba je že sama po sebi prava paša za oči.

V spodnjem delu je vrsta betonskih stojnic s pogledom na reko. Nad njimi se boči pokrita tržnica, v katero se vstopa po stopnicah z glavne ceste, pročelje pa krasi skulptura znanega kočevskega umetnika Staneta Jarma. »V petdesetih letih, ko je potekala prenova Kočevja, so ta objekt postavili z namenom tržnice.

Tukaj so prodajali mleko, jajca, zelenjavo, z vlakom so prihajale branjevke iz okoliških vasi.

Po desetih letih je tržnica nekako zatonila. V ospredje so prišle samopostrežne trgovine. Potem je prostor sameval, dokler ga ni v najem dobil Likovni salon Kočevje. Idejni vodje so bili Stane Jarm, Ivan Bruder in Miloš Humek. Tu so bile razstave številnih velikih sodobnih umetnikov, denimo Franceta Slane,« pripoveduje vodja tržnice Mateja Žvab. Pozneje je umetniška dejavnost zamrla, objekt je začel propadati. Pred dobrima dvema letoma je občina s pomočjo evropskih sredstev obnovila zgradbo in obudila tržnico.

Od fižola do kočevskega gozdnega medu

Tržnica ima zdaj 11 stojnic, ob sobotah in sredah tam prodaja okoli 11 ponudnikov, kadar jih je več, pa prodajne prostore razdelijo na pol. Od oktobra prodaja poteka na pokriti tržnici, po 1. maju pa se dogajanje premakne na prosto. V tržnični ponudbi so sezonska zelenjava lokalnih pridelovalcev (motovilec, por, solata, korenovke, fižol žohar), v Kočevju zrasla jabolka in jagode, gobe, ekološki mlečni izdelki.

Vsak prodajni dan pride na tržnico eden od medarjev, ki ponujajo lokalno specialiteto – kočevski gozdni med. Na tržnici se trudijo, da so izdelki in pridelki prodajalcev kakovostni. »O vseh ponudnikih ogromno vem, za vsakega preverim, kako so ljudje zastavili svoje delo. Polagam jim na srce, naj prodajajo svoje, naj ne poskušajo, če jim zmanjka ponudbe, kupovati drugje. Ker tržnica obstaja, dokler ljudje vanjo verjamejo. Verjamejo v kmete, v ponudnike. In ne bi rada, da bi pohlep in potreba po še uničila tržnico,« poudarja Mateja Žvab.

Ribe, meso in pekovski izdelki

Ker v Kočevju vseh pridelkov, ki jih običajno kupujemo na tržnici, ni na voljo, prihajajo sem tudi prodajalci od drugod. »Zaradi podnebja, ki je hladnejše kot v drugih koncih Slovenije, zelenjava lokalnih pridelovalcev dozori pozneje, medtem pa nam jo pripeljejo pridelovalci iz okoliških mest.

Iz Ivančne Gorice k nam prihaja gospa s sirom in prepeličjimi jajčki, iz Bele krajine pa gospa s pekovskimi izdelki – poticami, piškoti, krofi in zavitki. Ko pride ona, na tržnici nastane pravi živžav,« se zasmeje vodja tržnice. Kupci lahko kupujejo tudi sveže mleto moko različnih vrst ter ostale mlevske izdelke.

Ni tržnice brez rib. Za morske poskrbijo ribiči z Reke, za sveže postrvi pa domačini iz Ribjeka. Mesnine pripeljeta branjevca kmetije Abram iz Krškega in kmetije Strajer iz Dobrniča. Pred kratkim je na tržnici prvič prodajal Rok Rijavec. Ponudbo je dopolnil s svežim jagnečjim in kozličjim mesom. Verjetno se bo še vrnil, saj je, pove vodja tržnice, prodal vse, kar je prinesel s seboj.

Več kot samo tržnica

Domena tržnice ni le prodaja lokalnih izdelkov, marveč tudi spodbujanje pridelovalcev. »Ko je občina odprla tržnico, je razmišljala, kako bi omogočila kmetom – kmetijstvo je v zadnjih desetletjih, ko smo bili industrijsko mesto, zamrlo –, da bi se združevali in postali močni. Tako je nastala Zadruga Zakladi Kočevske, ki je kmetom omogočila, da se ojunačijo in začnejo ponujati svoje izdelke v lokalne javne zavode. Takšen primer je Kmetija Kocijančič, ki prideluje ekološke mlečne izdelke. Gre za družinsko delo očeta in treh sinov, ki so pravzaprav začeli iz nič,« pove Mateja Žvab.

Preplet dobrih zgodb

Nekje v času, ko se je pod okriljem drevesnice Pinus rodil nasad jabolk v nekdanji Auerspergovi drevesnici, je Razvojni center Kočevje uspešno kandidiral na razpisu za nakup mobilne stiskalnice. S stiskalnico, ki je v teh krajih pomembna pridobitev, saj ima veliko kmetov sadje, kleti pa ne, je iz svojih jabolk naredila sok tudi Zadruga Zakladi Kočevske. »Pri nas so vse zgodbe povezane,« se nasmehne vodja tržnice. Zadruga je registrirana kot socialno podjetje. V teh okvirih uspešno sodelujejo s šolo za otroke s posebnimi potrebami, predvsem z zadnjim razredom.

»Pomagali so nam, ko smo obrezovali sadno drevje, sadili borovnice ter pri pobiranju jabolk. Kadar nam pomagajo, jim nekaj izdelkov v zahvalo vsakič podarimo. Vsake toliko pridejo k nam na tržnico z izdelki, ki jih naredijo v šoli. Kaj prodajo za prostovoljne prispevke, kaj podarijo, v glavnem pa na tržnici preživijo prijetne štiri ure.

Sodelujemo tudi z društvom Šent in s centrom za socialno delo – pri nas je mogoče opraviti javnokoristna dela.« Kočevska tržnica je še vedno preplet vsakdana ljudi, umetnosti in kulture. Na njej je prostor za tematske sejme, slikarske in fotografske razstave, nastope plesnih in glasbenih skupin, bazarje društev in šol.