KOLUMNA

Trend zablode

Objavljeno 23. november 2015 18.30 | Posodobljeno 23. november 2015 18.30 | Piše: Erazem Pintar

Pametni uporabnik ve, čemu najbolje služi internet.

Neinformiranost ali dezinformiranost? Vprašanje, ki mi roji po glavi od časov, ko se je internet naselil v vsako poro našega življenja. Tisti redki, ki ste bili poleg že pri videotekstu, najbrž še pomnite, kako so se internetne vsebine sploh razvijale. Internet je potoval skozi več logičnih otroških faz. Najprej smo ga uporabljali informacijski strokovnjaki, pozneje se je zaredil v akademskih sferah, takoj zatem v poslovnih in končal v vsakem telefonu na planetu, ne glede na lastnika. Tako se je spreminjala tudi verodostojnost informacij. Raven in verodostojnost informacij slehernega medija sta namreč ogledalo njegovih uporabnikov. Drugače pač ne gre.

Tako ima internet danes dva ogromna hendikepa. Prvi je popolna poplava informacij in drugi njihova verodostojnost. Sofisticirani in pametni uporabniki ga uporabljajo predvsem za nakupe, učenje, medsebojno komunikacijo in zabavo. Pri novicah pa so prekleto previdni oziroma te že a priori delijo na tiste z objektivnim in tiste s subjektivnim značajem. Objektivnega naj bi imeli športni rezultati, vreme, prometne informacije in sploh vsi podatki, ki so enostavno preverljivi in eksaktni. Vse drugo so subjektivna mnenja, pri čemer morate njihove ustvarjalce jemati kot potencialno podkupljive, nesposobne in lene prepisovalce drugje zmanipuliranih novic. To je daleč od kakšnega dobrega novinarstva, vendar – saj smo želeli svet, v katerem bo vsakdo imel vse, mar ne? Tako to deluje. Saj nam tudi ne strežejo več natakarji, temveč študentje, kdo kuha, si pa ne želite vedeti. Prav tako ne učijo več večinoma učitelji niti ne vodijo voditelji.

No, še pri objektivni strani malo rezerve ne bo odveč. Opazite lahko na primer, da se poleti hrvaška vremenska napoved za Jadran čez vikend razlikuje od drugih portalov, saj vsak rahel popravek navzgor pomeni dodatne milijone. Tudi na manipulacije borznih in športnih rezultatov sem že naletel. So korporacije, ki znajo zaslužiti na vsaki minuti napačnih podatkov.

V času migrantske krize lahko razsežnost in moč dezinformiranja opazujete ne le na dnevni bazi, temveč na minutni. Seveda je mogoče vsako informacijo preveriti na desetih koncih, prebrati leva, desna, takšna in drugačna mnenja, tako da bralec, če mu IQ omogoča, sčasoma dobi soliden občutek, kaj je resnici bližje in kaj bolj oddaljeno od nje, toda ali si to res želimo? Realno gledano še na lokalni ravni, kaj šele na globalni kot posamezniki itak nimamo nobenega vpliva. Peščica, ki vse skupaj fura, je bolj povezana kot kadar koli. Se med seboj povežemo še mi? S kom že? Z runkeljni, katerih intelektualni vrhunec ob posnetkih premraženih otrok so bile besede »domov si jih vzemi«, zdaj pa ponosno vpijejo: »Sem rekel, da je treba vse pobiti.«

Z malo cinizma bi zlahka ugotovil, da je pri pametnejšem delu populacije neinformiranost zanesljivo boljša kot dezinformiranost, pri boldrikih, ki tvorijo vsaj dve tretjini populacije, pa je neinformiranost bržkone celo boljša. Vem, da ta misel odstopa od svetovnega hipokritičnega trenda enakosti in lažne demokracije, vendar, od kdaj pa naj bi bil jaz trendovski? Poleg tega naj bi bil trend nekaj časovno omejenega in spremenljivega, če dobrih dvajset let trobimo isto neumnost kot Evropa že pol stoletja, pa to ni več trend, temveč zabloda, mar ne?

Deli s prijatelji