Začnimo na skrajnem jugovzhodnem delu Dolenjske. Klunove toplice v Bušeči vasi so nekaj posebnega, po mnenju nekaterih gre za najstarejše toplice na Slovenskem. Ko se jim prepustimo, nas njihova energija zasvoji, kraj pa v nas pusti prijetne občutke, ki nas spremljajo še dolgo. Voda izvira nekje pod cesto, priteče v kopališko stavbo, od tod nadaljuje pot v manjši zunanji bazen, ki je nekaj posebnega, saj je pretočen. Posebnost Klunovih toplic je vsekakor voda s stalno temperaturo 27 stopinj Celzija. Voda iz izvira naj bi menda blagodejno delovala na živčna, kostna, ledvična in želodčna obolenja. Kot pravijo, požene kri po telesu in blagodejno vpliva tudi na prebavila, sklepe, hrbtenico in kožo.
Nedaleč so še Stare toplice, ki so pravzaprav nekakšno jezerce s svojevrstno posebnostjo. Ta je opazna na gladini vode s temperaturo 32 stopinj Celzija. V njej se namreč nenehno sproščajo manjši termalni vrelci. Plavali boste težko, saj v izjemno čisti in topli vodi lahko le ležite. Voda je, tako pravijo, zdravilna za kožo, saj v njej živijo ribice, ki vam bodo pomagale pri odpravljanju številnih kožnih bolezni. Vasica Dole pri Polici blizu Grosupljega je v slikoviti dolini pod Debelim hribom. Vzhodno od vasi, ob njenem začetku, stoji cerkev sv. Lucije. Istoimenska kapelica ob cerkvi je bila postavljena na začetku 20. stoletja. Posebna in znana je po tem, da stoji nad studencem. Vera domačinov in romarjev je temu izviru pripisala čudežno moč, prosili so za vid ali za zdravje pri očesnih boleznih. Umivali so si oči, vodo pa so nosili tudi s seboj domov. Značilni sta dve zajemalki, s katerima zajemamo iz studenca.
Če niste ljubitelj pokritih bazenov in vonja po klorirani vodi ter prisegate na čisto izvirsko vodo, potem bo Klevevška toplica s temperaturo od 21 do 25 stopinj Celzija ravno pravšnja za vas, in to v vseh letnih časih. Izvir privre na dan pod večjo skalo in je zajet v manjšem bazenu, ki so ga uredili pred dobrimi 50 leti. Kot pravijo, je poleti tu kar precejšnja gneča, jeseni in pozimi pa srečamo posamezne kopalce. Vsi so si enotni, da je voda zdravilna. Kopanj z značilno kopasto obliko je osameli grič sredi spodnjega dela Radenskega polja na nadmorski višini 390 metrov. Prva cerkev naj bi bila tam postavljena leta 1433. Nekaj posebnega je Marijin studenček na severovzhodni strani kopanjskega griča, najznamenitejši izvir na grosupeljskem koncu. Nad njim je kapelica v obliki lurške votline in v njej kip Lurške Matere božje. Voda iz studenčka je zelo okusna in je bila vedno zelo cenjena. Vsekakor se je nadvse prilegla v poletni pripeki. Znano je, da se od te vode, čeprav je bila hladna, ljudje pa razgreti, nikoli ni nihče prehladil.
Zdravilna Baba
Ločniški Zdravšček je dober kilometer vzhodno od vasi Mali Ločnik pod mogočno Goro s cerkvico sv. Ahaca (748 m). O Ločniškem Zdravščku ni izročila in materialnih dokazil o romanju in obrednem češčenju. V zadnjih stoletjih so po njegovo vodo hodili na posebno željo bolnikov. Na tem območju je še izvir s starodavnim imenom Jarbahca, ki je precej visoko pod Goro. Ime pove, da je ta voda pomlajevavšček (jar – mlad, bah – razlivajoča se voda – obe sestavini sta iz prastare slovenščine). Leopold Sever pravi, da je nekoč slišal pripoved o studencu pod Goro, ki njenim uživalcem prinaša mladost. Ločniška Jarbahca ima zelo dobro vodo, skoraj boljšo kot Zdravšček.
V bližini je še en znan izvir v Škocjanu. To je razloženo naselje z gručastim jedrom v turjaški pokrajini. Pri vasi je več izvirov, voda iz njih pa kmalu ponikne. O kraških vodotokih in o številnih podzemnih jamah na tem območju so si ljudje ustvarili svoje predstave. Pod nekdanjo šolo v Škocjanu izvira Zdravšček, ki je ponikalnica. Izvir je lepo urejen, prav tako dostop po stopnicah. Po ljudskem verovanju ima zdravilno moč. Na tem širšem območju je še Medvedica. Med pomembnimi in zanimivimi izviri velja omeniti studenec Baba. Intermitentni izvir, torej vir, ki se zaganja ali zaganjalnik, spada med naravne vrednote lokalnega pomena. To je čudežni studenec, ki ljudem napoveduje deževje. Vsakič, ko se pripravlja za dež, začne Baba bruhati vodo kot vulkan lavo. Toda vse traja le pet minut, nato se studenec spet umiri. Voda je izjemno dobra; ljudje so menili, da je celo zdravilna.
Iz pipe ne pijejo
Novi Lurd (Rakovnik) je vas v vznožju Gorjancev pod Opatovo goro (Pečurka, 950 m). Sredi gozda je nad lurškim studencem romanska kapelica Matere božje, Novi Lurd. Ime je dobila po francoskem Lurdu. Na tem območju sta dva izvira. Kot pravi radiestezist Jože Munih, je voda pod cerkvico indigo barve, kar pomeni, da energijsko ni dobra. Dober je izvir 50 metrov pred cerkvico Novi Lurd. Energija v vodi je dokaj močna.
Okolica Trubarjeve domačije ponuja vrsto lepih izletov. Če z glavne ceste proti Robu zavijemo desno proti Škamevcu, Lazam in Velikemu Podlogu, nas cesta po nekaj sto metrih pripelje naravnost do izvira, ki se imenuje Beli studenec. Med domačini je že stoletja znan kot izvir zdravilne vode. Krajani vedo povedati, da vode iz pipe ne pijejo, temveč hodijo ponjo k Belemu studencu. Med Turjakom in Rašico je vas Škamevec. Največja, a skoraj povsem neznana znamenitost je Škamevsko korito z zdravilno mehko vodo, ki je izjemno bogata z železom. Tako vodo naj bi za izboljšanje zdravja pili slabokrvni ljudje. Voda, ki ima značilen okus po železu, je sicer čista in bistra, vendar nekoliko rjavo obarvana. Kot lahko preberemo na tabli, ki so jo postavili nad koritom, ni znano, kdaj so ga uredili. Obnovili so ga leta 2003.
V srcu dolenjske pokrajine, le nekaj kilometrov severno od Trebnjega, je na 544 metrov visokem hribu, kakor krona vsej bližnji in daljni okolici, božjepotna cerkev Marije Pomočnice na Zaplazu. Sloves te božje poti je tako velik, da so ji dolgo pravili dolenjske Brezje. Približno 200 metrov severozahodno od cerkve sredi redkega listnatega gozda izvira Marijin studenec, ki ga ljudje običajno imenujejo žegnani studenec. Vodi pripisujejo veliko zdravilno moč, zlasti za očesne bolezni.
