Tolmin: alpsko mesto 2016

Mesta na območju Alp, ki gospodarske, okoljske in družbene interese skupnosti uresničujejo zgledno in v skladu z načeli enakopravnosti, kot predvideva Alpska konvencija, se od leta 1997 pod budnim očesom mednarodne strokovne žirije potegujejo za naziv alpsko mesto leta. »Ta naziv je tako odlikovanje za uresničevanje k trajnostnemu razvoju usmerjene politike vsakokratnega mesta kakor tudi spodbuda in odgovornost za nadaljevanje uresničevanja prizadevanja za zagotavljanje trajnostne prihodnosti,« pojasnjujejo v društvu Alpsko mesto leta. »Omrežje alpskih občin trenutno šteje petnajst mest z območja Avstrije, Francije, Italije, Nemčije, Slovenije in Švice. Po Mariboru (2000.) in Idriji (2011.) se Tolmin (2016.) ponaša s slovesom tretjega slovenskega alpskega mesta leta.«

Močan pečat prve vojne

Občini, ki leži ob slovensko-italijanski meji in delno tudi v Triglavskem narodnem parku ter šteje 11.430 prebivalcev, je laskavi naziv podelila mednarodna strokovna žirija društva Alpsko mesto leta. Tolmin bo v sodelovanju z drugimi alpskimi mesti leta, gorskimi in okoljskimi organizacijami ter z lokalnim prebivalstvom naziv izkoristil za uresničitev več projektov na temo zelenega gospodarstva in družbene odgovornosti. Župan Občine Tolmin Uroš Brežan poudarja, da želijo letos proučiti in ustvariti nove možnosti podpiranja prebivalcev in prebivalk vseh starosti, predvsem pa mladih, pri uresničevanju njihovih lastnih pobud. »Ob tem želimo tudi dokazati, da je mogoče ekološko in gospodarsko prizadevanje spojiti z družbeno odgovornostjo,« poudarja župan. Tolmin je mesto na pomolu med rekama Sočo in Tolminko ter na stiku Soške doline, Baške grape in Idrijske doline. Tržne pravice je dobil 1820. Med prvo svetovno vojno, ko so v bližini potekale bitke soške fronte, je bil močno porušen. Strateška lega je tako pred vojno kot med obema vojnama razvoj kraja bolj omejevala kot pa pospeševala. Ko so bili ti kraji pod Italijo, je na življenje Tolmina močno vplival fašistični pritisk.

Danes ima Tolmin staro mestno jedro, moderno knjižnico, atletski stadion in kakovostna športna igrišča. Za muzejske zbirke skrbi Tolminski muzej. Pomemben kulturni spomenik je pokopališka cerkev sv. Urha. Na območju pokopališča je bila staroslovanska nekropola. Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja se med drugim ponaša z baročnim tabernakljem. Na celotnem območju je množica ostalin iz prve svetovne vojne. Najlepši spomenik iz tega obdobja je zagotovo cerkev sv. Duha na Javorci, ki so jo na čudovitem kraju nad planino Polog v dolini Tolminke zgradili avstro-ogrski in drugi vojaki v spomin padlim tovarišem.

Ne, Kozlov rob ni piramida

Tik ob severozahodnem delu Tolmina se kvišku dviga kopasta vzpetina nekoliko nenavadne oblike in imena. To je Kozlov rob, ki mu domačini pravijo preprosto kar Grad – zaradi ostankov nekdanjega gradu. Od tu je čudovit pogled na Tolminsko kotlino in okoliške gore. Grajsko poslopje na vrhu je prvič omenjeno že v 12. stoletju. Ker je grad v stoletjih večkrat menjal lastnike, se je spreminjala tudi arhitekturna podoba, še posebno po hudih potresih leta 1348 in 1511. V drugi polovici 17. stoletja, pod vladavino družine Coronini, je bil opuščen. Lastniki so se preselili v novo stavbo v Tolminu, kjer je danes muzej. Ruševine gradu v zadnjih letih postopoma obnavljajo. Obnovljen je že del zidu, prav tako kapela sv. Martina. Po južnem pobočju Kozlovega roba teče zgodovinsko-naravoslovna učna pot. Do vrha je dobre pol ure hoje.

Kozlov rob z ostanki gradu na vrhu je dominanten element v tolminski kulturni krajini. V zgodovini je imel različne simbolne vloge. Za nekdanje podložnike je bil simbol fevdalne oblasti in znamenitega tolminskega punta. Domnevni Dantejev obisk še danes simbolizira skrivnostnost zgodovine Tolminske. Med soško fronto je bil ključna utrjena in opazovalna točka pri obrambi tolminskega mostišča. Domnevo, da je Kozlov rob zaradi značilne oblike morda piramida, je marca 2012 ovrgel odkritelj bosanskih piramid dr. Semir Osmanagić.

Čez vrtoglavi Hudičev most

V okolici Tolmina je več naravnih znamenitosti, med njimi Tolminska korita, ki so najnižja in najjužnejša vstopna točka v Triglavski narodni park. Turistične poti na območju korit – ob Tolminki do toplega izvira in ob Zadlaščici do Medvedove glave – je v letih 1953–1958 izklesalo Turistično društvo Tolmin, ki je bilo v nadaljevanju tudi glavni skrbnik teh poti. Aprila 2006 jih je Občina Tolmin zaupala v upravljanje zavodu LTO Sotočje, ki danes skrbi za njihovo urejenost in opremljenost.

Približno 200 metrov dolgo in več kot 60 metrov globoko sotesko Tolminke je izdolbla modrozelena reka in v njej izoblikovala ozko tesen, imenovano korita, v katerih med stenami ponekod teče le nekaj metrov narazen. Soteska Zadlaščice je krajša, a njena korita niso nič manj slikovita. Krožna pot vodi skozi korita Tolminke in Zadlaščice; največji zanimivosti sta velika zagozdena skala Medvedova glava in Hudičev most, razpet 60 metrov visoko nad modrikasto Tolminko. V temačno skrivnostnih koritih Tolminke je še termalni izvir. Pozimi so nadaljevali obnovitvena dela. Dokončno so uredili vstopni plato, kjer bosta v prihodnje na voljo stojnici za prodajo lokalnih pridelkov in izdelkov. Uredili so tudi del od vstopne točke do Tolminke ter območje od sotočja Tolminke in Zadlaščice do izstopne točke ter predor in dostop do termalnega izvira.

Babja sitnost

Tolmin z Mostom na Soči spada med najpomembnejša železnodobna najdišča v Evropi; povezuje ju akumulacijsko jezero. Poleg zanimivosti v Tolminskem muzeju si velja ogledati še izvir Dicove vode v bližnjih Klavžah ali izvir energijsko bogate Grofove vode v Gabrjah, več kot zanimiv pa je tudi slap Sopota. Poleg tolmuna je izvir zdravilne vode, ki so ga domačini duhovito poimenovali Babja sitnost. Imela naj bi splošne blagodejne učinke na telo, še posebno pa, kot že ime pove, pri babjih sitnostih. Pomagala naj bi torej pri nevšečnosti, ki predvsem možem povzroča številne preglavice. Ni znano, ali to vodo pijejo ženske ali moški …