NA DALJAVO

Tako se šolajo šampioni

Objavljeno 08. februar 2015 09.30 | Posodobljeno 08. februar 2015 09.30 | Piše: Klavdija Miko

Tudi pri nas je vse več izobraževanj, ki potekajo po spletu, pedagoški proces z vsebinami pač sledi naprednim tehnologijam oziroma digitalizaciji. Kako v praksi deluje e-študij in kako je šolanje na daljavo lahko samostojno ali v podporo pri pridobivanju izobrazbe dijakov vrhunskih športnikov?

Študij na daljavo, ki je tudi praktično naravnan, poteka modularno, to pomeni, da študentje študirajo samo en predmet naenkrat, posamezen traja od štiri do sedem tednov.

Pred petnajstimi leti je bila fakulteta Doba prva in je edina, ki študij v celoti izvaja prek spleta. Zelo poenostavljeno to pomeni brez fizičnega stika med študentom in učiteljem, v virtualnem učnem okolju Blackboard. »Pri e-študiju je zelo pomembno svetovanje pred vpisom, saj gre za povsem drugačen način učenja, na naši spletni strani imamo preizkusni predmet, v katerega se lahko vključi vsak, ki ga zanima tak študij,« razloži Jasna Dominko Baloh, direktorica fakultete Doba.

Virtualni študij

Študij na daljavo, ki je tudi praktično naravnan, poteka modularno, to pomeni, da študentje študirajo samo en predmet naenkrat, posamezen traja od štiri do sedem tednov. Spremljajo jih učitelji in mentorji na daljavo, ki so na razpolago 24 ur na dan, sedem dni v tednu, njihova naloga je predvsem motivacijska in tudi strokovna. Mentor ima v skupini največ 30 študentov.

»V virtualnem učnem okolju študenti dostopajo do vsega, kar potrebujejo za študij; do gradiva, komunikacijskih možnosti – wikiji, blogi, dnevniki, forumi – in tedenskih obveznih nalog,« ponazori Jasna Dominko Baloh. »Naloge so individualne ali timske, povprečno tri do štiri tedensko, sprotno preverjanje in ocenjevanje znanja vplivata na končno oceno pri predmetu. Študentje opravljajo teste od doma, uporabljamo videonadzor s snemanjem študenta ves čas izpita.« Tako kot na vsaki fakulteti tudi na Dobi učitelji ocenjujejo pisne izpite, pri nekaterih predmetih izvajajo tudi ustne izpite po skypu. Študentje študirajo povprečno od 25 do 30 ur tedensko.

Kaj, za koga in po čem

Na Dobi vpisujejo e-študente v višješolske (dveletne) programe poslovni sekretar, velnes in ekonomist, v štiri visokošolske strokovne programe, ki jih sicer izvajajo tudi v obliki klasičnega študija v Mariboru (poslovanje; marketing, družbeni mediji in odnosi z javnostjo; organiziranje in menedžment socialnih dejavnosti ter menedžment vseživljenjskega izobraževanja), pa tudi na tri magistrske študije na daljavo: mednarodno poslovanje, organiziranje in menedžment socialnih dejavnosti ter menedžment vseživljenjskega izobraževanja. »V postopku akreditacije je tudi nov magistrski program marketing in prodaja, ki ga v Sloveniji še ni, če bo pravočasno dokončan, bomo začeli vpisovati študente jeseni,« pove Jasna Dominko Baloh.

Letnik študija po višješolskem programu stane od 1944 evrov, vpisnina za dodiplomske visokošolske in magistrske programe se giblje od 2300 evrov. Šolnino je mogoče poravnati v dvanajstih obrokih, vključuje vse, kar študenti za študij potrebujejo. Še to: diploma e-študija je popolnoma enakovredna klasični.

Sogovornica pojasni, da se največ študentov, kar 46 odstotkov, za e-študij na Dobi odloči zaradi časovne prilagodljivosti, ki omogoča, da študirajo, kadar koli in kjer koli imajo dostop do interneta. »Naši študentje so v veliki večini zaposleni, stari povprečno od 25 do 40 let, in zato študirajo ob večerih in vikendih. Sami si razporejajo čas učenja, vendar morajo v okviru tedenskih obveznosti pri predmetu oddati naloge v predvidenem roku.«

Nova dimenzija gimnazijskega šolanja

»Ko spremljamo dosežke naših vrhunskih športnikov, denimo tudi dobitnike olimpijskih medalj iz Sočija Žana Koširja, Vesne Fabjan, Petra Prevca, ugotavljamo, da so naši bivši dijaki, ki so svojo športno in šolsko pot znali združiti tudi v tistih občutljivih srednješolskih letih. Številne prilagoditve, dogovarjanja, individualne ure in dodatna pomoč so jim omogočili uresničitev športnih sanj in želeno izobrazbo, ki jo bodo po končani športni poti še kako potrebovali,« pove Tanja Ahčin, pomočnica ravnateljice in profesorica matematike na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju. Doda, da je Slovenijo na zadnjih zimskih olimpijskih igrah v Sočiju zastopalo kar deset njihovih nekdanjih dijakov in prav vsi so se delno izobraževali tudi na daljavo.

Šolanje na daljavo na Gimnaziji Franceta Prešerna najpogosteje uporabljajo prav športniki, kot tudi dijaki, ki so od pouka odsotni morda zaradi daljše bolezni ali drugega razloga. Prvi športni oddelek so vpisali v šolskem letu 2007/08, šolanje na daljavo so sistematično v projektni obliki začeli dve leti prej v skupinah Državnega panožnega nordijskega centra. Tanja Ahčin je jasna, da se šolanje na daljavo ne zgodi čez noč. »Pred leti, ko so elektronski mediji delovali počasneje, smo potrebovali veliko potrpljenja in volje, da smo lahko ostali v stiku z dijaki. Nismo vedeli, kaj lahko pričakujemo, ko so za nekaj tednov ali celo mesecev odšli na priprave in tekmovanja. Internetne povezave so bile slabe, a vseeno so se nam oglašali vsaj po elektronski pošti. Profesorji smo jim pošiljali povzetke snovi, vaje, navodila za samostojno delo. Nekaterim je bolj, drugim manj uspelo slediti sprotnemu delu, saj so imeli dneve polne športnih obveznosti. A voljo so imeli. Čeprav je bilo treba včasih iskati drago internetno povezavo, narejene izdelke skenirati ali se naučiti podajati – tudi matematične – zapise prek računalnika, smo verjeli, da je to pot k novi dimenziji šolanja.«

Trening, učenje

Tanja Ahčin nadaljuje, da je v sedanjih, t. i. e-časih, ko ima vsak dijak telefon ali tablico z dobrim fotoaparatom, bistveno laže. »Ni treba več iskati skenerjev, narejene naloge preprosto slikajo in pošljejo profesorju v pregled. Vedno je možnost, da pošiljajo klasične dokumente v formatih word, excell, pdf. Internetne povezave so hitre, prenosi podatkov ogromni. Omogočajo tudi pošiljanje posnetkov, gledanje in reševanje e-gradiva in enostavno pridobivanje informacij.« Dijaki so ves čas povezani s kolegi in profesorji, za t. i. klepete najpogosteje uporabljajo skype. »Tako nam tudi videopovezave omogočajo, da snov laže razložimo in celo ocenjujemo. Večino gradiva naložimo v spletne učilnice, kjer lahko uporabljamo druge dejavnosti (kvizi, ankete, forumi), in tako lahko dijaki tudi medsebojno sodelujejo in si pomagajo,« razloži model e-šolanja Tanja Ahčin.

Na Gimnaziji Franceta Prešerna se v letošnjem šolskem letu izključno na daljavo šola deset dijakov, ker trenirajo hokej, nogomet, badminton, bejzbol v Italiji, Avstriji, na Češkem in Danskem. Zelo veliko jih je odsotnih za več tednov ali mesecev, ker imajo priprave tudi na drugem koncu sveta. Pouk obiskujejo, kolikor zmorejo, in jim je tudi individualno prilagojen, sicer obveznosti opravijo na spletu. »S ponosom ugotavljamo, da zelo dobro prilagajamo obveznosti za naše športnike, ki šolanje končajo z maturo in ga nadaljujejo,« pove Tanja Ahčin. »Vrhunski plavalec Peter John Stevens je šolanje večinoma opravljal tudi na daljavo. Njegove priprave in tekmovanja so od njega zahtevali gromozanske napore, a z veliko volje je šolanje na Gimnaziji Franceta Prešerna končal v štirih letih, opravil maturo in obenem zahtevne sprejemne izpite za univerzo s plavalnim programov v ZDA.«
 

Deli s prijatelji