Laži so pogost mehanizem prikrivanja dejstev. Niso ravno hvalevredna značilnost, ker onemogočajo iskren odnos na vseh področjih. Včasih so rekli, da tisto, česar ne vemo, ne boli, a sama verjamem v to, da se vsaka laž slej kot prej razve oziroma odkrije. Laži bolijo, predvsem pa so starši zelo zbegani, ko odkrijejo, da njihov otrok laže oziroma da ni vsega povedal po resnici, še bolj natančno pa laž najstnika pomeni, da ga je strah razložiti resnico. Da, najstniki že dobro vedo, da lahko z lažmi prikrijejo marsikaj, in se ne zavedajo, da starši takšno laž odkrijemo in ob tem izgubimo delček zaupanja v svojega pubertetniškega napol odraslega otroka.
Najstniki hočejo, da jim starši zaupamo, da ne vrtamo vanje ali skrivaj preverjamo njihove telefone in družabna omrežja. Saj to je povsem legitimno, ne zmorejo pa še v celoti odgovorno prenesti tega, da če se zlažejo enkrat ali tudi večkrat, bodo starši toliko bolj nezaupljivi in bodo še bolj sledili vsemu, kar otrok oziroma najstnik počne. Pa imamo začarni krog nezaupanja in ustvarjanja medsebojnih verbalnih spopadov.
Pokliče obupana mama, ker je odkrila, da ji trinajstletna hči laže. Kaj narediti? Deklič laže, da v šoli ni bilo neke naloge, za kar se je pozneje izkazalo, da je bila, izmisli si izgovor, ko jo mama sprašuje, kaj si je kupila v trgovini za tri evre, ki jih je dobila od babice, in pozneje mama ugotovi, da je kupila nekaj povsem drugega, kaj je deklič povedal. Šestnajst letnik laže doma, da je šel k pouku, pa je v resnici ves dan igral igrice pri sosedu. Verjetno nima smisla, da naštevam vse laži, ki jih najstniki z široko odprtimi očmi zmorejo izustiti.
Avtorica prispevka je univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka Melita Kuhar, Svetovalnica, www.svetovalnica.si, dosegljiva na tel. št. 031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali jo povprašali za nasvet, pišite na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. |
Seveda starše skrbi, zakaj lažejo in kaj naj naredijo v prihodnje, ko se bo pubertetnik spet zlagal. Recepta, ki bi enovito to opredeljeval, žal ni. Ko povprašam najstnika, zakaj je bilo treba lagati, pove, da zato, ker se boji mami povedati po resnici. Ne zmore še dojeti, da prav s tem, ko do staršev ni iskren, sebi koplje jamo nezaupanja in v mnogih primerih tudi prepiranja, kričanja in različnih kazni, ki jih obupani starši uporabljajo iz nemoči, da bi dokazali otroku, da so oni močnejši.
Sama svetujem, da je v prvem koraku zelo pomembno, da otroku najpozneje ob začetku vstopa v šolo jasno razložimo, da se v družini nobena laž ne tolerira, da je izjemno pomembno povedati, tako kot je v resnici, ne nazadnje lahko iskrenost privede tudi do tega, da starši laže zaščitijo najstnike pred različnimi skušnjavami in izzivi, ki jih prinašaodraščanje. Ugotavljam namreč, da v opisanih primerih mnogi odraščajoči mulci pravzaprav niti ne vedo dobro, zakaj ne bi lagali. Nihče jim ni eksplicitno, torej jasno in nazorno, pravočasno razložil, kaj laž sploh je in zakaj ni dovoljena.
Pri vsem tem se pogosto izkaže, da ravno starši, ki očitajo otrokom, da ne smejo lagati ali prikrivati resnice, tudi sami pogosto nehote ali že iz navade uporabijo majhne laži, ki jih najstniki seveda hitro odkrijejo in posnemajo odrasle. Zato so tudi toliko bolj zmedeni, ko doživijo pritisk in različne kazni za laži, ko pa so zgolj ravnali oziroma govorili, kot so slišali od staršev. In smo spet pri tem, da smo starši vzgled.
»Preberite več v Suzy, novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite brezplačno številko 080 11 99.«