Starodobniki med cvetjem arboretuma

Tulipani so v Arboretumu že odcveteli, vrtnice že nastavljajo popke, na urejene zelene trate pa so tokrat zapeljali starodobni lepotci, ki so jih lahko občudovali obiskovalci našega največjega parka. Tako je nastal svojevrstni avtosalon oldtajmerjev, za katere je eden od obiskovalcev dejal, da so zares »ta pravi«. Kako tudi ne, saj so njihovi lastniki za nakup in obnovo žrtvovali nešteto ur in bankovcev, da se danes lahko peljejo po cestah. A ne prav daleč, zato so organizatorji letos izbrali dve turistični zanimivosti kamniške občine in ju povezali s kolono starodobnikov. Ugotovili so namreč, da se vozniki bojijo neprijetnih okvar, letečih serviserjev in mehanikov pa za njihove dvo- in štirikolesnike ni tako lahko dobiti. Tistih slabih devet kilometrov med turističnima biseroma so torej nekako zvozili, le sobotni popoldanski dež je povzročil nekaj težav in strahu.

»Revija starodobnikov je z leti postala izjemno odmevna tako doma kot v tujini, saj so lastniki starih vozil prišli iz desetih držav, zato se trudimo, da je organizacija resnično brezhibna,« je povedal predsednik Društva starodobnih vozil Kamnik Miroslav Vrhovnik. »Vsako leto se trudimo, da v mednarodno revijo pridobimo po eno ali dve novi državi Evropske unije. Povabili smo tudi predsednika FIVE, mednarodne zveze starodobnikov, saj smo kot prvo tovrstno slovensko društvo uvrščeni v njihov koledar že tretje leto. Udeleženci revije so izbrani po strogih kriterijih starodobnikov in v omejenem številu.«

Leseni ford

Največ zanimanja je med obiskovalci požel starodobnik ford T, ki je pravzaprav nastajal zadnjih nekaj let. Sliši se skoraj neverjetno, prav tak pa je bil tudi načrt Marka Kvedra, mizarja iz Rafolč pri Lukovici. Pred petimi leti je namreč začel projekt izdelave lesene replike legendarnega Fordovega modela T. Lani jeseni mu je neverjetni podvig, v katerega je vložil ogromno truda in znanja, tudi uspel. Vozilo, ki je v 70 odstotkih narejeno iz lesa, je izdelal po originalnih načrtih modela ford T touring iz leta 1919. Javnosti ga je na ogled prvič postavil 23. septembra lani, ko je na Vranskem potekal dan Fordovih novosti. Navdušenje nad idejo in izdelavo je bilo zelo veliko. Zdaj je Kvedrov črni ford T dodelan do najmanjše podrobnosti, saj ima celo avtoradio.

Ta avtomobil je imel Marko Kveder že dolgo v mislih. Kar dolgo je odlašal, nekega večera pa je hčeri rekel, naj mu na svetovnem spletu najde sliko Fordovega modela T. Ko jo je imel pred seboj, je začel razmišljati, kako bo izvedel projekt. Potreboval je tri leta, da je pripravil stvari, od zbiranja orodja, številnih malenkosti do pridobitve načrtov. V Arboretumu Volčji Potok smo še izvedeli, da naj bi Marko Kveder takega forda izdelal še za brata Marjana, ki ima v Lukovici mehanično delavnico.

Rešen z odpada

Med starodobniki so tudi taki, ki so bolj redki, pa tudi njihova proizvodnja je že zdavnaj zastala. Enega ima Lojze Lenček iz Trzina, ponosni lastnik modrega avtomobila donnet–zedel CI6. »Avto je nastal leta 1926, torej je star natanko 91 let,« je povedal Lenček, imenitno napravljen v oblačila iz časa nastanka starodobnega lepotca. »K nam sem ga pripeljal s francoskega odpada pred približno desetimi leti, kakšnih sedem let pa sem porabil za obnovo. Žal je tovarna teh avtomobilov leta 1933 propadla. To je predhodnik fiata, ki je izdeloval simce oziroma talbota in citroëna v poznejšem obdobju. Zanimivost: že leta 1926 je imel 12-voltno napeljavo. Motor ima prostornino 2120 kubičnih centimetrov, vendar samo 25 kW moči, dosegel pa je hitrost od 80 do 90 km/h. Ima štiri prestave, možnost vzvratne vožnje, starter, poleg tega pa tudi ročni vžig. Ima lesena kolesa, saj so originalna iz tistih časov zdržala. Poraba? Da, je precej žejen, popije od 15 do 20 litrov goriva. To se pozna tudi pri vožnji, ker se ogromno energije sprosti v toploto in je v avtu zelo vroče.«

Ameriški merdžo

Veliko občudovanja je na reviji starodobnih vozil požel mercedes 560 SEC, letnik 1985, ki ga je lastnik Milan Lavrič s Črnuč pripeljal iz ZDA. Je tisti prodajalec, ki je svoja po večini ameriška vozila, torej ladje, kot jim tudi pravimo, ponujal na točki blizu križišča Dunajske z Zasavsko oziroma s Štajersko cesto v smeri proti Trzinu. »Moj mercedes kupe je edini tak avto v Evropi, saj ga je nemška tovarna izdelovala za ameriški trg,« je povedal Lavrič. »Ima motor s prostornino 5600 ccm in 300 konjskih sil, na 100 km pa porabi od 16 do 18 litrov goriva. Na prodaj pa ni, saj se z njim rad kam zapeljem, seveda s slovensko in ameriško zastavo. S prodajo avtomobilov, ki so jih delali prek luže, se ne ukvarjam več. Preprosto: ni denarja!«