Tja se vračamo in tam ostajamo. Tudi tretjino leta, najmanj med decembrom in aprilom in še kaj vmes. S Šrilanko in tamkajšnjimi prijatelji smo vsak dan v stiku, tudi ko nas ni tam. Verjetno smo največji ambasadorji Šrilanke v Sloveniji in najboljši ambasadorji Slovenije na Šrilanki. Tkemo stike z lokalnim prebivalstvom, z njimi živimo, prijateljujemo in jih doživljamo.
Dve leti v šestih letih
Te stike, občutke in doživetja delimo tudi z našimi prijatelji, ki nas obiščejo na Šrilanki, in se z njimi doživeto, na poseben način prepustimo čarom in lepotam, ki jih lahko doživijo na tem predelu sveta. Veliko jih je bilo že na obisku, še več je napovedanih in vsi si želijo doživljati Šrilanko tako, kot uspeva nam. Z utrinki, zgodbicami in prigodami bomo v naslednjih tednih bralcem in bralkam Slovenskih novic poskušali približati Šrilanko. Torej tistim, ki mislijo, da tja ne morejo, tistim, ki so tam že bili, in pocediti kakšno željo po obisku tistim, ki se na ta konec sveta še odpravljajo, in seveda tistim, ki se bodo tja spet vrnili. Na Šrilanki sva z ženo Tatjano v šestih letih preživela skoraj dve leti. Postala je najin drugi dom. Tam sva se udomačila, no, na koncu koncev počneva tam pravzaprav vse, kar počneva tudi doma, na Manžanu, v vasici nad Koprom, od koder vlečemo tudi povezave med našim predelom Slovenije in Šrilanko.
Pustimo to, da živi v trikrat večji državi, kot je Slovenija, 20 milijonov ljudi, a imajo morje tako kot mi v Sloveniji, prijazne ljudi, zelišča, začimbe, veliko rek in voda, olja (kokosovo in palmovo), veliko rib, sadja in zelenjave, številne naravne in zgodovinske znamenitosti. In če lahko oni predstavljajo ajurvedski način življenja, smo jim mi lahko predstavili sredozemski način življenja in prehrane. Saj imamo tudi mi morje, številne reke, ribe, oljčno olje, odlična vina, sadje, zelenjavo, termalno vodo, številne naravne in zgodovinske znamenitosti.
Dežela čaja
Zimske počitnice in oddih na snežnih poljanah in smučiščih smo že pred petnajstimi leti zamenjali za obisk toplih krajev. Kaj je lepšega kot za dva, tri tedne zapustiti mrzlo zimo in se predati sončnim žarkom, uživati v toplem morju ter napolniti življenjske baterije za nove delovne izzive. Ja, stik z morjem je vedno rdeča nit naših potovanj. Morda tudi zato, ker si želimo tudi v zimskih mesecih zaplavati in se predajati morskim užitkom, a tudi zato, ker je bližina morja tudi stik z morsko hrano in navadami ter odprtostjo ljudi, ki ob morju in z morjem živijo. Tako smo obiskali dobršen del Afrike, Latinske in Srednje Amerike, del Azije v bližini ekvatorja, skratka države in otoke, kjer je tudi med decembrom in aprilom toplo, vroče, lepo. Malo zaradi sprostitve, malo za zdravje, nekoliko iz radovednosti, predvsem pa zaradi želje, da se kaj naučimo. Da dobimo nove izkušnje, ki ti jih prinesejo takšna potovanja, stiki z ljudmi, spoznavanje različnih kultur, običajev, navad in raznolike hrane, ki jo lahko poizkusiš, pripraviš skupaj z domačini in seveda skupaj z njimi tudi zaužiješ in se z njimi poveseliš, z njimi zaživiš. Na teh potovanjih smo se veliko naučili in še vedno se učimo. Po svetu hodimo odprtih oči, vedoželjni, željni izkušenj in novih izzivov. Izbira Šrilanke je bila za naju z ženo povsem naključna ali morda tudi ne, saj se vse zgodi z razlogom, mar ne? Za obisk Gane se ni izšlo vse po načrtu, zato je bilo treba poiskati novo destinacijo oddiha. Tako se je Šrilanka odprla kot opcija, v tem predelu Azije prej še nisva bila. Kot otok pod Indijo se nama je zdel dovolj eksotičen in vabljiv tudi zato, ker sva si želela od blizu spoznati, kje rastejo sloveča zelišča, začimbe in seveda cejlonski čaj.
Prva premierka na svetu
Letalska vozovnica je bila in je vedno bolj sprejemljive cene, saj lahko na Šrilanko poletite tudi za manj kot 600 evrov. Najraje potujeva iz Benetk prek Dubaja do letališča Sirrinao Bandaranaike v bližini Negomba, ki je od Colomba oddaljen 17 kilometrov. Letališče nosi ime tamkajšnje bivše predsednice vlade, prve na svetu, tudi velike prijateljice predsednika Jugoslavije Josipa Broza - Tita, s katerim sta bila vodilna v združenju neuvrščenih držav. Pred šestimi leti so naju do hotela v Induruwi, ki je oddaljen kakšnih 80 kilometrov, vozili štiri ure in tako sva pridobila prvo izkušnjo, da se razdalje na Šrilanki ne merijo v kilometrih, temveč v urah. Večina gostov, ki je pripotovala v hotel z nama, bili so iz različnih evropskih držav, je že v recepciji dokazovala, da tu niso prvič. Poznali so se z osebjem, kot da so tam doma. Začudeno sva jih pogledovala in si mislila svoje, saj je bila najina izkušnja, da samo enkrat izbereš obisk ene države ali njenega predela, nato katero drugo. Kolikokrat ste bili že tu, sva vprašala eno izmed tistih, ki je navdušeno pozdravljala osebje hotela. »Na Šrilanki sem že desetič, kaj vi ste tu prvič? Boste videli, da niste zadnjič,« je bila prepričljiva gospa iz Belgije. In njene napovedi so se uresničile. Šrilanka je postala naš drugi dom, kjer imamo odprta vrata za vse tiste, ki si deželo in njene ljudi želijo doživeti na poseben, pristen način. Prebivamo v čudovitem zalivčku Induruwa beach, ki je eden izmed najlepših na Šrilanki, in od tod je odlično izhodišče za popoldanske, enodnevne ali dvodnevne izlete po tem čudovitem otoku.
(Se nadaljuje)
O Tatjani in Mitju Mitja, Tatjana in Črt Butul živijo na Manžanu, v vasici nad Koprom, le pet kilometrov od središča. Domačija Butul je turistična kmetija, znana po sredozemskem zeliščnem vrtu, kjer se na natančno 100 metrih nadmorske višine pomešata sredozemski in celinski zrak. Ob vonju morskih širjav in čarih sredozemskih zelišč se srečamo z oljko in oljčnim oljem, malvazijo in refoškom, lokalno hrano in čudovito naravo na koprskem podeželju. Obiskali so jih ljudje iz kar 67 držav. Tatjana in Mitja v zimskih mesecih 26-letnemu sinu Črtu že nekaj let v celoti prepuščata kmetijo in kuhinjo, saj se odpravita v svoj drugi dom, na Šrilanko, kjer snujeta in povezujeta podobne zgodbe, a v drugem okolju s tamkajšnjimi prijatelji. |
